Kaj se dogaja? (15. teden)

*****************************************************
.
Fotografija osebe Aufhebung.
Združenje Aufhebung v sodelovanju z MG+MSUM
vabi na predavanje
Jureta Simonitija, “Realizem neresničnega sveta”,
in sicer 12. aprila ob 18h v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3 (Seminar).

Predavanje bo potekalo ob izidu Simonitijeve knjige The Untruth of Reality (London: Lexington Books, 2016). Dogodek sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Realizem si predstavljamo kot pozicijo pretendirane koresponednce med realnostjo in resnico; realnost je zaloga vrednosti resnice, resnica pa le prevaja vsebine realnosti v svojo formo. Vendar se proti tej spontani, samoumevni formuli postavlja določena tendenca v
zgodovini filozofije. Če sledimo razvoju od predkantovske do pokantovske filozofije, je ravno v gibanju, v katerem je resnica začela presegati formo korespondence in se začela utemeljevati v mediju kantovske spontanosti, fichtejevske tetičnosti, heglovske samo-refleksivnosti, nietzschejevske kreativnosti itd., tudi svet počasi začel izgubljati formo uma in prejemati predikate kaosa, brezformnosti, nesmisla, nesmotrnosti in kontingence. Morda bo torej realizem svoj najpomembnejši impulz dobil ravno v načelni ločitvi dveh režimov, režima realnosti in režima resnice. Pokazali bomo, v kako nenavadne miselne konstrukcije – kot so kartezijanski dualizem, Malebranchev okazionalizem, Spinozov paralelizem, Leibnizova monadologija, Berkeleyev imaterializem, Humov agnosticizem – je prisiljena predkantovska filozofija racionalizma in empirizma le zato, ker je obsojena na formo resnice kot adekvacije
in se mora stik med resnico in realnostjo instanciirati v vedno manjših, infinitezimalnih elementih, kot so nazadnje monada ali najbežnejši čutni vtis. Šele Kantova invencija spontanosti, torej neizpeljivosti vzgiba resnice iz realnosti, bo neposredno realnost osvobodila inhibicije, da uteleša resnico, in posledično sprostila prostor relativnega realizma. Tema predavanja bo torej zaris poti, po kateri realnost postaja objekt možnega realizma ravno v meri, v kateri sama ni več zadostni razlog za nastanek resnic.

.
***********************************************
.
Okrogla miza: 500 let reformacije: Slovenija in Evropa zdaj
Fotografija osebe Goethe-Institut Ljubljana.
12. parila ob 19.00, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, LJ
Na okrogli mizi, ki jo Goethe-Institut Ljubljana in ZRC SAZU organizirata v okviru projekta Luther – Trubar / reformatorja in upornika, bi se radi vprašali, kakšen je bil vpliv Martina Luthra in Primoža Trubarja ter njunih sodelavcev na sodobno Slovenijo in Evropo. Tematizirali bomo naslednja vprašanja:

– kako je Luther zaznamoval sodobno Evropo in Trubar sodobno Slovenijo (kultura, jezik, odnos do družbenih in etičnih vprašanj);
– katere značilnosti reformacije so ali bi bile lahko aktualne tudi pri reševanju težav sedanjega časa;
– katere miroljubne in vključevalne modele za reševanje „turške problematike“ so ponujali protestanti v 16. stoletju in s katerih vidikov so lahko za nas zanimivi danes.

Sodelujoči:
izr. prof. dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec
izr. prof. dr. Jonatan Vinkler, literarni in kulturni zgodovinar
prof. dr. Marko Kerševan, sociolog
prof. dr. Georg Lämmlin, teolog
Igor E. Bergant, moderator

Dogodek bo tolmačen.
Vstop prost.

.
**********************************************
.

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Politična šola umetnosti: Načini gledanja z Johnom Bergerjem

  • Organizator: MISC INFOPEKA

V sredo, 12. 4. 2017, ob 19:00 vas vabimo v Galerijo K18 na Koroški cesti 18 na drugo srečanje mini politične šole umetnosti z Johnom Bergerjem. Tokrat se bomo pogovarjali o seksualni politiki akta.

Skozi štiri srečanja se bomo spoznavali z enim izmed temeljnih del umetnostne kritike,  z delom Načini gledanja Johna Bergerja (1926-2017). Berger je bil angleški umetnostni zgodovinar, marksistični literarni kritik, slikar, pisatelj in pesnik. Njegova televizijska oddaja “Načini gledanja (Ways of Seeing)”, katere vsebina je leta 1972 izšla tudi kot knjiga, preizprašuje domnevno nevtralnost kanona zahodne umetnosti s tem, ko  izpostavlja ideološke funkcije njegovih podob. Berger trdi, da lahko vse podobe, od del starih mojstrov do oglaševalskih plakatov, razumemo v kontekstu njihovega družbenega in političnega pomena. Njegov velik prispevek je bil, da nam je pokazal ne, kako brati politične podobe, ampak, kako podobe brati politično.

Na vsakem izmed štirih srečanj, ki se bodo odvijala v aprilu (4. 4., 12. 4., 19. 4., 26. 4.) ob 19:00 v K18,  si bomo najprej ogledali po en del 30 minutnih BBC-jevih oddaj, ki jim bo sledila samoorganizirana diskusija o političnem v umetnosti, ki bo slonela na izhodiščih podanih v oddajah in zbirki esejev Načini gledanja, iskala pa bo tudi specifike v slovenski in lokalni ustvarjalni sceni.

Vir: http://www.infopeka.org/web/?p=59779

.

******************************************

.

Študentsko sociološko društvo Sociopatija
Sociološka noč: protislovja demokracije

sreda 12. aprila ob 19.00, Pritličje, Mestni trg 2, LJ

Demokracija je kompleksen pojem, ki ga lahko razumemo vsaj na dva načina. Večina s pojmom misli na demokracijo v ožjem smislu kot obliko vladavine, v kateri oblast oz. pravica vladati izvira iz ljudstva. Čeprav je to njena temeljna značilnost, pa nikakor ne bi smela biti edina. Demokratičnost družbe v širšem smislu bi namreč morali razumeti kot celotno družbeno ureditev, utemeljeno na človekovih pravicah, ki svojim državljanom zagotavlja dostojanstvo in enakopravnost prek uzakonjenih političnih, socialnih in ekonomskih svoboščin ter pravic. V sodobnih družbah se zato vse pogosteje pojavlja vprašanje združljivosti demokracije in kapitalistične družbene ureditve.

Na sociološki noči bodo svoje prispevke predstavili naslednji govorci/ke:

DR. ŽIGA VODOVNIK: OTOŽNI TON DEMOKRACIJE
Dr. Žiga Vodovnik je izredni profesor na Fakutete za družbene vede, kjer dela na Katedri za teoretsko analitsko politologijo in na Centru za politično teorijo. Znanstvenomed drugim proučuje teorijo demokracije, ideologijo, družbena gibanja in sodobne politične prakse. Je avtor del Demokracija kot glagol, Anarhija vsakdanjega življenja in Infrapolitika družbenih gibanj.

MINEA RUTAR: PROTISLOVJA DEMOKRACIJE V ANTIKI IN MODERNOSTI
Razpravljala bo o naravi politične in ekonomske sfere v predkapitalističnih in kapitalističnih družbah. Predstavila bo tudi empirično primerjavo med antičnimi Atenami kot izjemo v predkapitalističih družbah ter moderno demokracijo. Rdeča nit bo teza o temeljnem paradoksu te družbene ureditve, ki še v nobeni družbi ni bila dejansko uspešna.

SARA UGRIN: (NE)DEMOKRATIČNOST “BURŽOAZNIH” REVOLUCIJ
Ovrgla bo tradicionalni mit »buržoaznih revolucij«, ki naj bi bile temelj in začetek moderne evropske demokracije. Na primeru francoske revolucije in angleške državljanske vojne bo ponazorila problematičnost tega mita in predstavila, na kakšne načine, kdo in kdaj so si dejansko izborili pravice in svoboščine.

DAGMAR NARED: DEMOKRACIJA IN MOŽNOSTI KOLEKTIVNEGA DELOVANJA
Ukvarjala se bo s perečim vprašanjem, ki pesti sodobne demokratične družbe, zakaj se ljudje kljub sistematičnemu izkoriščanju in kršenju temeljnih pravic ne upirajo množično in ne izborijo pravic. Pojasnila bo ključne mehanizme, zaradi katerih so dejanske možnosti za uspešno kolektivno delovanje, sicer nujno potrebno v sodobnih družbah, pravzaprav strukturno zelo omejene, če ne celo nemogoče.

Okroglo mizo bo moderiral Igor Jurekovič.

.

*******************************************

.

Mestna knjižnica Ljubljana

Ali aktivnost neoliberalizma (v izobraževanju) aplicira odpor in druga iskanja? – Pi pogovori

Ali aktivnost neoliberalizma (v izobraževanju) aplicira odpor in druga iskanja? – Pi pogovori

Prizorišče: Trubarjeva hiša literature

Datum dogodka: sreda, 12. april 2017 ob 20:00

V tokratnih PI pogovorih se bomo osredinili na kritične analize nekaterih bistvenih značilnosti neoliberalizma ter njegov destruktivni vpliv na izobraževanje v številnih državah. Na podlagi izpostavljenih kritik se bomo spraševali, ali za neoliberalizem že obstajajo neke zares artikulirane alternative. Premišljevali bomo potrebo in možnosti strukturiranja po kapitalističnih, post neoliberalnih racionalnosti sodobne družbe in polja edukacije. Na strokovnem pogovoru, ki ga bo povezovala dr. Urška Štremfel, bosta sodelovala dr. Zdenko Kodelja in dr. Slavko Gaber.

.

########################################

Kaj se dogaja? (14. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji – dr. Ambrož Kvartič

Datum dogodka: ponedeljek, 03. april 2017 ob 18:00

 

Etnolog in folklorist dr. Ambrož Kvartič v knjigi z naslovom Pa se je to res zgodilo?: Sodobne povedke v Sloveniji podrobno predstavlja fenomen sodobnih povedk oziroma urbanih legend.

To so neverjetne, nenavadne, strašljive, gnusne in humorne zgodbe, ki so umeščene v človeški vsakdan in predstavljene kot resnične. Govorijo o goljufijah, stereotipih, boleznih, zarotah, spolnosti, okuženi hrani, kraji organov in še marsičem.

Avtor v knjigi ugotavlja, kaj te zgodbe sploh dela sodobne, kako jih ljudje umeščamo v svoj svet in zakaj si jih pripovedujemo – ne bi se namreč širile, če za našo družbo in kulturo ne bi nosile globljih pomenov. Knjigo bogati širok nabor primerov sodobnega pripovednega gradiva zbranega v zadnjih letih po vsej Sloveniji.

Dr. Ambrož Kvartič je leta 2014 doktoriral na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL z disertacijo Sodobne povedke v Sloveniji. Je avtor več znanstvenih in poljudnih besedil o sodobni pripovedni folklori, raziskovalno sodeluje z mednarodnimi folklorističnimi združenji.

 

************************************

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Politična šola umetnosti: Načini gledanja z Johnom Bergerjem

V torek, 4. 4. 2017, ob 19:00 vas vabimo v Galerijo K18 na Koroški cesti 18 na mini politično šolo umetnosti z Johnom Bergerjem.

Skozi štiri srečanja se bomo spoznavali z enim izmed temeljnih del umetnostne kritike, z delom Načini gledanja Johna Bergerja (1926-2017). Berger je bil angleški umetnostni zgodovinar, marksistični literarni kritik, slikar, pisatelj in pesnik. Njegova televizijska oddaja “Načini gledanja (Ways of Seeing)”, katere vsebina je leta 1972 izšla tudi kot knjiga, preizprašuje domnevno nevtralnost kanona zahodne umetnosti s tem, ko izpostavlja ideološke funkcije njegovih podob. Berger trdi, da lahko vse podobe, od del starih mojstrov do oglaševalskih plakatov, razumemo v kontekstu njihovega družbenega in političnega pomena. Njegov velik prispevek je bil, da nam je pokazal ne, kako brati politične podobe, ampak, kako podobe brati politično.

Na vsakem izmed štirih srečanj, ki se bodo odvijala v aprilskih torkih ob 19:00 v Galeriji K18, si bomo najprej ogledali po en del 30 minutnih BBC-jevih oddaj, ki jim bo sledila samo-organizirana diskusija o političnem v umetnosti, ki bo slonela na izhodiščih podanih v oddajah in zbirki esejev Načini gledanja, iskala pa bo tudi specifike v slovenski in lokalni ustvarjalni sceni.

Vir: http://www.infopeka.org/web/?p=59712

 

**********************************

ZRC SAZU

5. april 2017 ob 18:00, Mala dvorana ZRC, Novi trg 4, Ljubljana

Predavatelj prof. dr. Ulf Brunnbauer bo predstavil problem migracij skozi optiko množične emigracije iz Evrope v Združene države Amerike pred prvo svetovno vojno.

Tedanjih držav sicer ni skrbelo vstopanje, temveč odhajanje, kljub temu pa lahko tudi v tem obdobju najdemo podobne mehanizme kakor danes, na primer iskanje grešnih kozlov med tihotapci ali razlikovanje med vladno politiko in njenim lokalnim izvajanjem.

Več o predavatelju in temi si lahko preberete v vabilu na spletnih straneh Historičnega seminarja.

Vljudno vabljeni.

 

**********************************************

 

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Knjižnica tete Rose

Knjižnica tete Rose te vabi v sredo, 5. 4. 2017, ob 20.00 v prostore INFOPEKE na ogled dokumentarnega filma »The Take«, ki ga je aktivistka in novinarka Naomi Klein posnela skupaj z Avijem Lewisom.

»The Take« predstavlja zgodbo brezposelnih delavcev_k, ki so v Argentini po gospodarskem kolapsu leta 2001 začeli prevzemati upravljanje opuščenih tovarn. Argentina je študijski primer države, ki je v devetdesetih postala poligon izvajanja modela neoliberalističnih reform. Te so državo z radikalno politiko privatizacije, deregulacije in zmanjšanja izdatkov za javne službe potisnile v neobvladljivo inflacijo, naraščanje množične brezposelnosti in eksplozijo dolga. Kot odgovor na stanje v državi, so delavci_ke začeli s samoorganiziranjem in okupiranjem propadlih tovarn. V filmu spremljamo zgodbo tridesetih delavcev v predmestju Buenos Airesa iz bivše avtomobilske tovarne, ki pod geslom »Occupy, Resist, Produce«, ponovno zaženejo stroje v tovarni.

Po ogledu dokumentarca bo sledila diskusija z aktivistom Maticem Primcem iz Organizacije za participatorno družbo o samooragniziranju delavcev_k.

V skladu z mislijo Rose Luxemburg, po kateri se naša knjižnica imenuje, v letu 2017 organiziramo bralne, pogovorne in filmske večere, kjer obravnavamo avtorje_ice in njihova dela iz naše knjižnice. Z novim ciklom izobraževanj in predavanj odpiramo prostor informacijam in idejam, o katerih se v javnosti ne govori, saj so onkraj prevladujočega neoliberalnega konsenza, s katerim nas vsakodnevno bombardirajo mediji in izobraževalne institucije. Lokalni skupnosti, zlasti mladim, želimo približati misel in delo pomembnih političnih teoretikov_čark in aktivistov_k ter jih s tem spodbuditi, da bodo izzvali prevladujoči neoliberalni status quo.

Vir: http://www.infopeka.org/web/?p=59753

*************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Ali lahko znanstvenost preglasi lepoto v umetnosti? – mag. Tatjana Rozman

Ali lahko znanstvenost preglasi lepoto v umetnosti? – mag. Tatjana Rozman

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka:četrtek, 06. april 2017 ob 18:00

Je znanstveni diskurz prekletstvo ali odrešitev? To vprašanje si zastavi že Nietzsche, ki v svojem delu Rojstvo tragedije odkriva izvor prevlade zavestnega spoznanja nad intuicijo. Ali nam lahko znanost nadomesti elementarno občutje vznesenosti? Kaj imata pri tem Platon in kaj Kant, ko iščeta odgovor na vprašanje, kaj je lepo?
Kje se srečujeta umetnost in znanost v usodnih zgodovinskih trenutkih? Cikel Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
#################################

Kaj se dogaja? (13. teden)

29. marec 2017 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Kaj se dogaja? (12. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Neoliberalni napadi na revne – dr. Dušan Rutar

Datum dogodka: ponedeljek, 20. marec 2017 ob 18:00

Tokrat bo predavatelj govoril o psihologiji kot ideološki praksi in spreminjanju svetovnega reda, o zmožnostih ljudi za komunizem.

V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

********************************

Mestna knjižnica Ljubljana

Lev Tolstoj: moralist, pridigar ali nosilec svobode? – dr. Miha Javornik

Lev Tolstoj: moralist, pridigar ali nosilec svobode? – dr. Miha Javornik

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 22. marec 2017 ob 18:00

V ruskih raziskavah kulturnega razvoja se je zasidralo pojmovanje, da je mogoče rusko literaturo deliti na gogoljevsko in tolstojansko linijo. Kaj je značilnost slednje in v čem je moč Tolstojevega nauka, da je proti koncu njegovega življenja porodilo gibanje tolstojancev, ki so ga častili kot boga?

Ali to izhaja iz mojstrske ubeseditve nenehnega boja med konzervativci (slovanofili) in liberalci, pozicijo in opozicijo v Vojni in miru? Kako se je posrečil ta boj konvencij, strasti in zgodovinskih sprememb udejaniti na življenjski poti Tolstoju ter kako uzavešča to današnji človek sam pri sebi?

 

********************************

Mestna knjižnica Ljubljana

V iskanju naših korenin: zadnje tradicionalne kulture Afrike – Mare Lakovič

 V iskanju naših korenin: zadnje tradicionalne kulture Afrike – Mare Lakovič
 Prizorišče: Knjižnica Zalog

Datum dogodka: sreda, 22. marec 2017 ob 19:00

Divjine Namibije, Botsvane, Konga in Etiopije dajejo zatočišče zadnjim tradicionalnim plemenskim kulturam Afrike. Z izginotjem teh kultur ne izgubljamo samo zadnjih arhaičnih ljudstev sveta, ki izhajajo iz območja, ki je geografska zibelka človeštva, temveč tudi starodavna vedenja in genski zapis, ki razkriva fenomen in skrivnosti človeške evolucije.
Predavanje bo govorilo o problematiki izginjanja tradicionalnih plemenskih kultur Afrike.

********************************

 

 

SNG DRAMA Ljubljana

Pogovor s Svetlano Slapšak in ustvarjalci po predstavi

O Antigoni

Fotografija osebe SNG DRAMA Ljubljana.

sreda 22.3. ob 21.00, SNG Drama, Erjavčeva 1, LJ

 

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Simona Hamer se bo z igralci in igralkami uprizoritve pogovarjala o upornici in aktivistki Antigoni, vprašanjih, ki jih drama postavlja, in odgovorih, ki jih ponuja. Posebna gostja bo Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij, kritičarka, znanstvenica in antropologinja.

Pogovor bo v sredo, 22. marca, ob 21.00 na velikem odru.

Vstop je prost.

 

********************************

 

ZRC SAZU

Vabilo na javni posvet
Moč argumentov v javnosti
v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti

v četrtek 23. 3. 2017 ob 18h v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana)
Dobro podkrepljen in preverjen dokaz, argument ali podatek lahko hitro prepriča znanstvenike, da spremenijo svoja stališča in jih prilagodijo novim spoznanjem. Povsem drugače kot znanstvena skupnost pa se na argumente praviloma odziva širša javnost, ki racionalnih dokazov pogosto sploh ne sliši, zelo hitro pa se odzove na najrazličnejše bolj ali manj prepričljive zgodbe, ki jih spremljajo močna čustva.
Pri iskanju odgovorov na vprašanje, kakšne možnosti imajo strokovnjaki, kolumnisti in novinarji, da s svojimi jasno argumentiranimi stališči vplivajo na odnos širše javnosti do pomembnih problemov družbe, se nam bodo tokrat pridružili: profesor na Fakulteti za elektrotehniko in kolumnist časopisa Finance Tadej Kotnik, docentka na Fakulteti za družbene vede ter aktivistka za pravice gejev in lezbijk Barbara Rajgelj, novinar Mladine Staš Zgonik in raziskovalka komuniciranja znanosti Pika Založnik.

Organizatorji: Luka Omladič, Sašo Dolenc, Urša Opara Krašovec, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.

 

*********************************

Mladinska knjiga

Tolstojev literarni muzej Jasna Poljana med zgodovino in poslanstvom

23.03.17 ob 18:00 – 19:00 – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Kdaj je Jasna Poljana, ta oaza književnosti za mir, postala muzej? Kako je ušla revolucionarnim požigom, vojnim vihram in uničevalni sli tranzicijskih sil?
Tolstojev literarni muzej Jasna Poljana med zgodovino in poslanstvom

Forum slovanskih kultur in komisija nagrade Živa za najboljši slovanski muzej sta leta 2015 nagradila ruski literarni muzej Jasna Poljana, nekdanji dom velikana svetovne književnosti Leva Nikolajeviča Tolstoja, kot slovanski muzej leta. Kdaj je Jasna Poljana, ta oaza književnosti za mir, postala muzej? Kako je ušla revolucionarnim požigom, vojnim vihram in uničevalni sli tranzicijskih sil? Kakšni sta njeno poslanstvo in dejavnost danes?

Z dr. Galino Aleksejevo, vodjo raziskovanja v državnem muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in predsednico Mednarodnega odbora za muzeje literature v Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM) in Julijo Vronsko, vodjo mednarodnih projektov v muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in vodjo knjižne nagrade Jasna Poljana se bo na predvečer njunega predavanja v Cankarjevem domu ob zaključku Festivala Tolstoj, iskalec resnice pogovarjala založnica in pisateljica Tanja Tuma. Za prevod bo poskrbljeno.

Lepo vabljeni!

 

*************************************

 

Amnesty International Slovenije

VABILO na pogovor

Od kod in zakaj ljudje bežijo ter kako jih pričakamo pri nas –

Od kod in zakaj ljudje bežijo ter kako jih pričakamo pri nas - VABILO na pogovor
23. marca, ob 19. uri, Knjižnica Logatec

 

Z vami bosta Tereza Novak, Logatčanka in direktorica Slovenske filantropije, ki skrbi za boljše vključevanje begunk_cev in ljudem omogoča kopico možnosti za prostovoljske aktivnosti,

ter Jerneja Turin iz Amnesty International, organizacije, ki si prizadeva za človekove pravice in spremlja stiske in kršitve pravic begunk_cev po vsem svetu.

Govorili bosta o tem, zakaj begunke_ci zapuščajo svoje domove, s čim se soočajo na svoji poti, kdo in zakaj prihaja k nam, kako jih sprejmemo v Sloveniji ter kaj pozitivnega lahko prispevate sami.

Na koncu bo čas za vaša vprašanja in pogovor.

 

********************************

 

Študentsko sociološko društvo Sociopatija

Fotografija osebe Iskra.

23. marca ob 19.30 na FFUL, Aškerčeva 2, LJ

Drugo predavanje:
Primož Krašovec: Mediji, ideologija in tehnologija:
“V predavanju bom poskušal orisati zgodovinske spremembe, zaradi katerih so klasične teorije ideologije, ki ideologijo reducirajo na tekst in/ali diskurz, verjetno anahronistične. Prevlada teksta oziroma jezika/govora v družbenih situacijah, ki jih ponavadi razumemo kot ideološke, namreč ni transhistorična konstanta, temveč, nasprotno, stvar določenega zgodovinskega trenutka, ki trenutno mineva ali pa je že minil. Tehnološka podlaga ideološke prevlade jezika in teksta je bil tisk, institucionalna pa obvezno šolanje in sistem državnih šol. Ideološka prevlada tiska in teksta se sprva skrha že konec konec 19. in v zgodnjem 20. stoletju z izumom gramofona, fotografije, radia in filma, njen konec pa se začne z računalniki in elektronskimi mediji konec 20. stoletja. Ti radikalno spremenijo razmerje med družbeno psihično ekonomijo, individualno psihologijo ter ekonomskimi in političnimi vplivi na obe – vse do mere, ko morda ideologija, vsaj če jo razumemo kot manipulacijo z mišljenjem in verjetjem posameznikov s pomočjo diskurzivnih sporočil, ne obstaja več (ali pa vsaj ni več tako družbeno pomembna kot v preteklosti).”

 

*********************************

Cankarjev dom

Festival Tolstoj, iskalec resnice
TOLSTOJ IN JASNA POLJANA – NEKOČ IN DANES

*

V sodelovanju s Forumom slovanskih kultur
V ruskem jeziku s simultanim tolmačenjem

Gostje: dr. Galina Aleksejeva, Julija Vronska

Dr. Galina Aleksejeva
V iskanju resnice: Tolstoj in utopija

 

24. mar. 19:00, Kosovelova dvorana CD (brezplačne vstopnice)

 

Tolstoja je vse življenje zanimal fenomen utopije, zadnjih trideset let pa se je njegovo zanimanje še okrepilo. Zavedal se je, da člani utopičnih družb v Rusiji, Ameriki in drugod ne poskušajo uvesti socialnih reform, si pa prizadevajo dajati zgled, po katerem bi lahko ustvarili ideal »univerzalnega bratstva« kot ozadja za razvade meščanske družbe. Tolstoj je na utopično družbo gledal kot na nekakšno možnost Božjega kraljestva na Zemlji.

V pogovoru po predavanju bosta sodelovali:

Dr. Galina Aleksejeva je vodja oddelka za raziskovanje v državnem muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in predsednica Mednarodnega odbora za muzeje literature v Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM).

Julija Vronska, vodja mednarodnih projektov v muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in vodja podeljevanja literarne nagrade Jasna Poljana, bo predstavila to prestižno nagrado za sodobno literaturo. Strokovna žirija jo podeljuje avtorjem, ki s svojimi deli izpolnjujejo visoke umetniške standarde in sledijo humanističnim vrednotam.

 

##########################

Kaj se dogaja? (11. teden)

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA

Teden možganov 2017: Krizni novi svet

 Od 13. do 19. marca 2017

Atrij ZRC, Novi trg 2

Začetek leta 2017 deluje precej distopično; po mnenju medijev nam grozijo migranti, razpad EU, globalno segrevanje, teroristi, tajkuni, strokovnjaki in še cela vrsta podobnih tegob. Družbene krize se zrcalijo v življenjih posameznikov, ki se vsakodnevno spopadamo z novimi skrbmi, anksioznostjo, depresivnostjo in novodobnimi odvistnostmi – od spleta, pornografije, socialnih omrežij, videoigric. Vendar, ali je kriza nujno nekaj slabega?

Kriza predstavlja porušeno ravnovesje, ki opozarja na potrebo po spremembah. Na prvi pogled se zdi samo kot nesreča, a obenem predstavlja priložnost za izboljšanje, rast in razvoj. Skozi evolucijo so krize oblikovale človeško vrsto, skozi zgodovino so krojile našo kulturo, politiko in gospodarstvo, skozi posameznikovo življenje krize oblikujejo njegovo identiteto. So torej krize normalen in nujen del življenja? Je možna prihodnost brez kriz? Bi si to sploh želeli?

Pod naslovom Krizni novi svet prevprašujemo, ali je sodobna situacija nekaj novega, posebnega, apokaliptičnega. Ali je res taka kriza, kot vsi kričijo? Morda z odzivi, kot sta strah in stres, krizo še poglabljamo? Preučili bomo delovanje kriz v naših možganih in skupaj razmišljali, na kakšne načine v osebnih in družbenih krizah prepoznati priložnosti, da se iz njih izvlečemo še boljši, kot smo bili poprej.

Vabimo vas, da tretji teden v marcu znova posvetite možganom – sistemu, ki nam omogoča, da se prožno prilagajamo krizam in spremembam v okolju ter nas s tem ohranja pri življenju.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.

PROGRAM DOGODKOV:

http://www.sinapsa.org/tm/program/2017 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

ATRIJ ZRC, ponedeljkova plenarna predavanja:
http://www.sinapsa.org/tm/program/2017-03-13/Ljubljana

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

“Born to bi Wild” ali Rock’n’Roll in filozofija – mag. Marko Ogris

"Born to bi Wild" ali Rock'n'Roll in filozofija – mag. Marko Ogris

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 13. marec 2017 ob 17:30

Kakšen emancipatorni potencial so premogla različna kontra-kulturna gibanja baby boom generacije v desetletjih po 2. svetovni vojni? Kam so proti koncu 80. let minulega stoletja poniknili oziroma mutirali ideali in utopije te generacije mladih, divjih in zadetih?
Katere od teh utopičnih idealov nam še danes prebudi poslušanje rock muzike ali ogled filmov iz 60. in 70. let minulega stoletja? Kakšna je dediščina filozofije ter humanistike iz tega obdobja za naš čas, ko nobena od utopij, razen mogoče v marketingu, ne prepriča več?
**********************************

Ekonomska zgodovina denarja – dr. Zarjan Fabjančič

Ekonomska zgodovina denarja – dr. Zarjan Fabjančič

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: torek, 14. marec 2017 ob 18:00

Skoraj vse oblike denarja, denarnih nadomestkov in denarnih institucij imajo korenine daleč v preteklosti. Zakaj je nastala potreba po denarju; zakaj so nastale različne vrste denarja; kako in zakaj so nastajale denarne institucije?
Na predavanju boste dobili odgovore na ta in druga vprašanja povezana z denarjem.
*********************************

Ozvezdja knjig

vir: sl.wikipedia.org

Prizorišče: Knjižnica Prežihov Voranc

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 18:00

 

Hermann Hesse je bil nemški pesnik, pisatelj in slikar, ki se je znašel na nacističnem črnem seznamu. Med njegova najbolj znana dela spadajo Siddharta, Stepni volk ter Narcis in Zlatoust. Leta 1946 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Letos julija bo minilo 140 let od njegovega rojstva.
Večer bo vodila pisateljica Maia Pleiades.
********************************

Številke in črke, okrogla miza o povezovanju humanistike in naravoslovja – Pionirski dom v sodelovanju z založbo Malinc

vir: bukla.si

Prizorišče: Knjižnica Prežihov Voranc

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 18:00

Koliko v Sloveniji poznamo ukrajinsko književnost? Kako se povezujeta literatura in naravoslovje? Kako otrokom približati naravoslovje?

O vsem tem ob ukrajinski knjigi Zvezde in makova zrna s prevajalko in lektorico mag. Andrejo Kalc, profesorico matematike in strastno bralko mag. Mojco Novoselec ter pedagoginjo Vesno Tripković, ki je zasnovala in izvaja program zgodnjega naravoslovja v Pionirskem domu.

Pogovor bo moderirala urednica založbe Malinc dr. Barbara Pregelj.

********************************

Svet na pragu preobrazbe – Domen Šoberl

Svet na pragu preobrazbe – Domen Šoberl

Prizorišče: Knjižnica Jožeta Mazovca

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:00

Človek se v vsesplošni krizi vrednot, ki pretresa našo civilizacijo, začenja prebujati in zavedati svoje prave narave in namena življenja. Kaj prinaša ta preobrazba? Kako lahko ob pomoči visoko razvitih posameznikov oblikujemo družbeno okolje, v katerem se bo človekova kreativnost lahko polno izrazila ter dosežemo mir in ekološko zdrav planet?
********************************

Indijski budizem – Jan Ciglenečki

Indijski budizem – Jan Ciglenečki

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:30

Med štirimesečnim romanjem po svetih krajih budizma so nastale številne fotografije. Z njihovo pomočjo nas bo Jan Ciglenečki popeljal v historične kraje, ki so povezani z Budinim življenjem.

Od starodavnih mest v dolini reke Gange, kjer je v 6. stol. pr. n. št. živel Buda, prek jamskih samostanov skritih v džunglah osrednje Indije, vse do odmaknjenih tibetanskih gomp v ledenih puščavah Himalaje.

Nakazati želi tudi nadaljnji razvoj budizma s poudarkom na puščavnikih in meditativnih praksah.

Jan Ciglenečki v okviru projekta Dediščina puščavskih očetov izvaja pod okriljem American Research Centra v Kairu raziskave zgodnjega meništva. Lansko leto poleti je v iskanju analogij z egipčanskimi puščavniki preživel štiri mesece v Indiji, kjer je obiskoval tamkajšnje budistične puščavnike, askete in menihe.

********************************

Srčika sufizma – Jenček Elena

Srčika sufizma – Jenček Elena

Prizorišče: Knjižnica Fužine

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:30

Obstajajo številne religije, a sufizem je izmed vseh pomemben prav zato, ker je religija srca. Pravi sufi je tisti, ki ne sledi nekim načelom, navodilom, ampak zapusti kontrolo uma in se prepusti srcu.
V okviru glavne teme predavanja bo obstajal še delovni naslov: Zakaj je ljubezen tako boleča? To je prvo iz cikla treh predavanj in delavnic, ki jih bo izvedla dolgoletna učenka mojstra Osho-ja.
********************************

Johannes Brahms, Peter Iljič Čajkovski in Edvard Grieg – dr. Mitja Reichenberg

Johannes Brahms, Peter Iljič Čajkovski in Edvard Grieg – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 16. marec 2017 ob 18:00

Tokratno srečanje bo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.

V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.

Cikel Diskretni šarm komponistov.

 

##############################

 

Kaj se dogaja? (10. teden)

ZRC SAZU

7. marec 2017 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev knjige Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe. Predstavitev bo v Atriju ZRC, v torek, 7. 3. 2017 ob 19.uri.

V Šmarjeti pri Novem mestu rojeni Jože Karlovšek, je bil na Slovenskem prvi, ki je v sliki in besedi predstavil slovensko bajeslovje, kakor ga je kot umetnik sam videl. Delo je ostalo neobjavljeno več kot pol stoletja, sedaj pa ga je izdalo Društvo Slovenski staroverci. Karlovškova knjiga »Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe« je prva ilustrirana predstavitev slovenske mitologije, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele na zimski sončni obrat leta 2016. Karlovškovemu delu sta že leta 1959 napisala predgovor in uvodna poglavja dva najbolj znana slovenska etnologa, dr. Niko Kuret (1906–1995) in dr. Ivan Grafenauer (1880–1964). Knjigo so uredili člani Društva  Slovenski staroverci, strokovna komentarja pa sta prispevala umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda in etnologinja dr. Monika Kropej Telban.

**************************************

 

Mladinska knjiga

Okrogla miza: Ali je sovražni govor vojna napoved

08.03.17 ob 18:00 – 19:00Knjigarna in papirnica Konzorcij

Kakšne nevarnosti predstavljajo post-resnice, alternativna dejstva in odkrit sovražni govor za današnjo družbo, kako je mogoče pojave zajeziti ali kako jih pravno obravnavati?
Okrogla miza: Ali je sovražni govor vojna napoved

Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira se bo ob letošnjem 49. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu na sestanku mednarodnega ženskega odbora posvetil sovražnemu govoru in njegovim zaskrbljujočim posledicam za mir. Hkrati poteka pod pokroviteljstvom predsednika Slovenije, gospoda Boruta Pahorja na slovenskih srednjih šolah natečaj za dijaški esej z naslovom: Ali je sovražni govor vojna napoved?

Kot uvodni dogodek bomo v Knjigarni Konzorcij vprašali strokovnjake, kakšne nevarnosti predstavljajo post-resnice, alternativna dejstva in odkrit sovražni govor za današnjo družbo, kako je mogoče pojave zajeziti ali kako jih pravno obravnavati. Z gosti raziskovalko medijev dr. Jerco Legan Cvikl, novinarjem Janezom Markešem in odvetnikom – pisateljem dr. Petrom Čeferinom se bo pogovarjala Tanja Tuma, vodja ženskega odbora Mira in pobudnica šolskega projekta.

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

 

************************************

 

Nova akropolaMestna knjižnica Ljubljana

Duša ženske – Ivana Palajsa

Duša ženske – Ivana Palajsa

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: sreda, 08. marec 2017 ob 18:30

Predavateljica Nove Akropole se bo ob prazniku, posvečenem emancipaciji ženske v sodobni družbi, posvetila ženski kot Dami, ki mora v moškem prebuditi Viteza. Tekmovanje z moškim na njegovem področju je zmota, ki ženske ne dela močne in srečne.
Njena moč je v lepoti, harmoniji in ljubezni. Razviti mora svoje ženske potenciale.

 

*************************************

 

Študentsko filozofsko društvo

V četrtek, 9.3., bo ob 15:30 v študentskem prostoru R1B* potekala razprava o prenovi študijskih programov Oddelka za filozofijo. Rok za prenovo programov se hitro bliža, zato je ključno, da se pripravi kakovostno študentsko mnenje. Predstavili bi ga v obliki študentskega predloga za nove predmetnike. Pogovarjali se bomo o temeljnih predmetih, ključnih za teoretski razvoj tako enopredmetnih kot dvopredmetnih študentov, o razporeditvi predmetov in o predlogih za nove predmete.
Vabljeni ste vsi študenti filozofije, bivši študenti in interesenti za študij. Upam, da se v četrtek vidimo v čimvečjem številu.
*Vhod v študentski prostor je iz notranjega dvorišča.

 

*************************************

 

Fotografija osebe Simon Habjan Nov Profil.

 

********************************************************

OPOMNIK: VSAK TRETJI TEDEN V MARCU JE –

Teden možganov 2017: Krizni novi svet

SiNAPSA, 14. 3. 2017

Od 13. do 19. marca 2017

Atrij ZRC, Novi trg 2

 

Več: http://www.sinapsa.org/tm/program/2017

###########################

Kaj se dogaja? (9. teden)

V kraljestvu dokumentarnega filma. Filmski esejizem – Nina Cvar

V kraljestvu dokumentarnega filma. Filmski esejizem – Nina Cvar

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 27. februar 2017 ob 18:00

Na četrtem srečanju filmskega kluba se bomo osredotočili na temo, ki se zaradi specifične kombinatorike ponuja kot plodno izhodišče za razmišljanje o odnosu med dokumentarnim filmom in procesi samopremišljevanja.
V ta namen si bomo ogledali tudi nekaj žlahtnih del filmske esejistke in ob tem ponovili znanje, ki smo ga osvojili na prvih treh srečanjih.

*****************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Preveč mislimo in premalo čutimo: Razvoj zavesti – Viktorija Kos

Preveč mislimo in premalo čutimo: Razvoj zavesti – Viktorija Kos

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: sreda, 01. marec 2017 ob 18:30

V predavanju bo Viktorija Kos, avtorica knjige Razcvet zavesti, govorila o človeku, ki je v procesu nastajanja, razvoja zavesti. Ko je človek zelo umski in veliko razmišlja, je napet, zagrenjen in neobčutljiv.

Ko pa je v resničnem stiku s seboj in drugimi, je vesel in osrečuje druge. Naša zavest, duša, katere narava je radost, bi morala priti na dan.

 

****************************

 

 Mestna knjižnica Ljubljana

Manfred Spitzer: Digitalna demenca – Vesta Vanell

Manfred Spitzer: Digitalna demenca – Vesta Vanell

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: sreda, 01. marec 2017 ob 19:30

 

Psihiater in raziskovalec možganov Manfred Spitzer se je v knjigi Digitalna demenca lotil aktualne teme: vpliva digitalnih medijev na možgane, pri čemer so ga še posebej zanimali mladih in učenje. Na osnovi poskusov ugotavlja, da so digitalni mediji (tudi TV) izjemno škodljivi za razvijajoče se možgane, kjer pustijo porazne posledice.
Zaradi digitalizacije možganov se šolarji se ne morejo več koncentrirati, študenti pa ne znajo več študirati.

***************************

 

ZRC SAZU in Mirovni inštitut
vabita na posvet

Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti? ,

ki bo  v četrtek, 2. marca 2017, od 17. do 20. ure, v Atriju ZRC.

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja  korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, bodo udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu bodo sodelovali/e: Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor), Andrej Rozman Roza, Andreja Vezovnik (Fakulteta za družbene vede UL), Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), Boštjan Videmšek (novinar Dela), Tadej Troha (Filozofski inštitut ZRC SAZU) in Uršula Lipovec Čebron (Filozofska fakulteta UL).  Moderirala bo Marina Lukšič Hacin, Inšitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

Na osnovi razprave bo pripravljen redakcijski zapis predlogov za ukrepanje, namenjen široki distribuciji. Pogovoru bo sledilo druženje ob čaju. Zaradi lažje organizacije vas vljudno naprošamo za predhodno prijavo tukaj.

Vljudno vabljeni!

 

******************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Huxley in njegov krasni novi svet; fikcija ali preroštvo – mag. Tatjana Rozman

Huxley in njegov krasni novi svet; fikcija ali preroštvo – mag. Tatjana Rozman

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 02. marec 2017 ob 18:00

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?.

 

*****************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Zvezdni prah v nas – prof. dr. Tomaž Zwitter in prof. dr. Marko Uršič

Zvezdni prah v nas – prof. dr. Tomaž Zwitter in prof. dr. Marko Uršič

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: četrtek, 02. marec 2017 ob 18:30

Ciklus srečanj Svetovi narave, ki so se v preteklih mesecih odvijali v knjižnici, bomo zaključili s prav posebnima gostoma. Doktorja znanosti, ki delujeta vsak na svojem področju in vesolje vidita z različnimi očmi, nam bosta predstavila nekatere poglede, ki se odpirajo v razumevanju meja našega obstoja.

 

****************************
Fotografija osebe Simon Habjan Nov Profil.
#####################

Kaj se dogaja? (8. teden)

Mladinska knjiga

Užitek, vednost, oblast

21.02.17 ob 18:00 – 19:00 – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Pogovor z avtorjem Milanom Balažicem
Užitek, vednost, oblast

Vas zanima, kako sta povezani matematika in politika? Hočete vedeti, zakaj je lepo število matematikov in logikov bilo norih? Ali morda, v kakšnem nenavadnem razmerju so matematična logika, kolektivna politična norost in singularni užitek? Vse in še več lahko izveste med pogovorom z Milanom Balažicem, ki bo predstavil svoje življenjsko delo Užitek, vednost, oblast, in dr. Nino Krajnik, lacanovsko psihoanalitičarko.

Vljudno vabljeni!

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vabimo na pogovor s p. dr. Karlom Gržanom

ob izidu nove knjige

VSTANIMO, V SUŽENJSTVO ZAKLETI! Stop smrtonosni igri polov!

Založba Sanje, november  2016.

Knjižnica Otona Župančiča

četrtek 23. februar 2017, 17:30

Kersnikova 2 / III., Lj.

Pogovor bo vodil prof. dr. Marko Pavliha

•Vrojeni smo v svet dvojnosti – v napetost med dobrim in hudim, med ‘našimi’ in ‘nenašimi’.

•Ali bomo v tem svetu dvojnosti še naprej sproščali napetosti v nekonstruktivni konfliktnosti (dvo-bojevanju) ali pa jo bomo izkoristiti za evolucijski premik? Kako?

•Sprava po slovensko: ko dogodki preteklosti postanejo naboji za obstreljevanje v sedanjosti.

•Čas je, da razkrijemo zver (ekonomizem oz. krematistiko) preoblečeno v ovčjo kožo (ekonomije), ki zajeda ljudi in stvarstvo za korist izbrancev.

•Upanje prihodnosti temelji na sleherniku – tudi na tebi!

“… Za tako nezavidljiv položaj je kriva tudi naša slepa vdanost. … Čas je dozorel!… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati  moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji… ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas  ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.”

Organizatorji:

p. S. Šinkovec, M. Pavliha, B. Bračič-Fabjančič in A. Smrečnik

 

v četrtek, 23. februarja, ob 19. uri, vas vabimo v Atrij ZRC na pogovor z naslovom Paradoks neplačanega dela: Možne poti in oblike povezovanja prekarnih delavcev?

Izhodišče pogovora je nova knjiga Katje Praznik Paradoks neplačanega umetniškega dela: avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem (Založba Sophia, 2016). Pogovor bo vodil Primož Krašovec, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleg avtorice pa bodo sodelovali:

  • Jadranka Plut, predsednica Društva Asociacija, kuratorica in umetniška voditeljica Galerije Alkatraz
  • Mojca Puncer, filozofinja, predavateljica na filozofski in pedagoški fakulteti v Mariboru ter fakulteti za dizajn v Ljubljani, neodvisna kuratorica, teoretičarka in kritičarka
  • Marko Funkl, glasbenik ter predsednik in aktivist Gibanja za dostojno delo in socialno družbo
  • Goran Lukič, politolog in predsednik Delavske svetovalnice
  • Srečko Pulig, publicist, prevajalec in novinar iz Zagreba

Čeprav je tematika knjige povezana z umetnostjo in kulturno politiko, bo predstavitev knjige in pogovor o problemih, ki jih odpira, zastavljen širše. Razpravljali bomo o teoretičnih, aktivističnih in sindikalističnih podlagah za organiziranje prekarnih delavcev, o skupnih imenovalcih bojev za preprečevanje prekarnega dela. Kako povezati razpršene iniciative, ki partikularno organizirajo prekarne delavce, saj se pogosto opirajo na področne specifičnosti dela? Je smiselno te iniciative povezati in artikulirati skupne cilje?

Katja Praznik je sociologinja, docentka na Državni univerzi New York v Buffalu, kjer poučuje kulturno politiko. Pred tem je bila kot samozaposlena v kulturi aktivno vključena v boje za izboljševanje razmer za delo neodvisnih kulturnih delavcev in umetnikov v Sloveniji.

Kratka predstavitev knjige: avtorica proučuje vzpon prekarnih delovnih razmer in neplačanega umetniškega dela v socializmu ter poslabšanje delovnih razmer kulturnih delavcev in ukrepe kulturne politike v obdobju prehoda v postsocializem. Z analizo ukrepov kulturne politike in umetniških bojev za novo vlogo umetnosti v socialistični družbi dokazuje, da je socialistični socialni državi spodletelo oblikovati tak produkcijski model za umetnost, ki bi se izognil neplačanemu delu. Posledica tega je bil nastanek alternativne umetniške scene, ki je sčasoma postala sidrišče prekarnih delovnih razmer. Z vidika politične transformacije socializma in vzpona neoliberalne vladavine analizira neplačano umetniško delo in uvedbo konkurenčnih odnosov na trgu kulturniške delovne sile – tako je kulturna politika na novo opredelila kulturne delavce, namreč kot kulturne podjetnike. Pojasnjuje postsocialistični paradoks neplačanega umetniškega dela: medtem ko država še vedno (so)financira kulturno produkcijo kot javno dobrino, umetniško delo regulira z rabo izkoriščevalskih tehnik.

Prireditev, ki poteka v organizaciji Založbe Sophia in Knjigarne Azil podpira Javna agencija za knjigo RS.

 

#########################

Kaj se dogaja? (7. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Filozofija in užitek branja – mag. Marko Ogris

Rembrandt van Rijn: Umetnikova mati

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 13. februar 2017 ob 17:30

Vsaj po iznajdbi tiska je branje marsikje veljalo za nujni del samo-vzgoje človeka kot družbeno in etično občutljivega posameznika. Danes, v dobi spektakla digitalnih medijev, ko našo potrebo po branju poganja le še adrenalin do šokantnih novic, udarnih tvitov in kolažev spletnih portalov ter družabnih omrežij – se zdi prej nasprotno.

Kje pa je danes mesto filozofskega čudenja ali radovednost duše, ki se človeku praviloma prebudi ob branju leposlovja, filozofije in humanistike?

Koliko še verjamemo v samo-vzgojo duha preko poglobljenega branja, ki je bilo nekdaj ključno za razvoj človekove domišljije, spomina in moči osredotočanja?

In navsezadnje, zakaj bi vse to v dobi inflacije vse bolj domiselnih pametnih aplikacij pri našem vsakdanjem delu sploh še potrebovali?

 

***************************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Giuseppe Verdi, Richard Wagner in Giacomo Puccini – dr. Mitja Reichenberg

Giuseppe Verdi, Richard Wagner in Giacomo Puccini – dr. Mitja Reichenberg

Datum dogodka: četrtek, 16. februar 2017 ob 18:00

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 16. februar 2017 ob 18:00​Na tokratnem srečanju bomo spoznali veliko trojico, vladarje klasičnega repertoarja vseh opernih hiš po svetu. Italijan Giuseppe Verdi (1813–1901) in Nemec Richard Wagner (1813–1883) sta se rodila istega leta, nekoliko kasneje pa še Italijan Giacomo Puccini (1858–1924). Omenjeni predstavljajo najbolj popularno razumevanje opere kot velike glasbene drame, z njimi se tako rekoč konča vse, kar se je imelo zgoditi v tej glasbeni zvrsti.

Cikel Diskretni šarm komponistov.
###########################################

Kaj se dogaja? (6. teden)

Cankarjev dom

Dialogi Nemčija : Slovenija
PSIHOPATOLOGIJA POLITIČNO-EKONOMSKEGA VSAKDANA

Gosta: dr. Joseph Vogl, dr. Mladen Dolar; povezuje: dr. Samo Tomšič

10. feb. 11:00, Klub CD

Tokrat se bodo prof. dr. Mladen Dolar, prof. dr. Joseph Vogl in dr. Samo Tomšič spraševali, kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekomskega vsakdana in od kod nemara izvirajo. Premišljevali bodo, zakaj so t. i. ekonomske znanosti, ki se rade postavljajo od bok naravoslovnim, pravzaprav strukturirane kot teodiceje, pri katerih odloča božja previdnost, ne pa matematika. Kaže, da pri tem pod vprašaj ne postavljajo niti kapitalističnega sistema niti gospodarsko-političnih ureditev. Nasprotno naj bi bili nezanesljivi državljani tisti, ki odpovejo, ureditev trga deluje – vsaj po mnenju tako imenovanih »gospodarskih modrecev«, katerih napovedi, vsaj kar zadeva stik z realnostjo, pogosto spominjajo bolj na loterijo in igre na srečo.
Učinek spominja na srednjeveško miselnost, po kateri so katastrofe in vojne s človeškega območja odgovornosti povzdignili v božje. Moč vladarjev je tako bila upravičena – vse večja revščina in razcepljanje pa sistemsko podkrepljena.

Pogovor bo potekal v slovenščini in nemščini – s simultanim tolmačenjem.

.

##############################################