Kaj se dogaja? (od 5.2. do 11.2.)

5. februar 2018 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

»V nekaterih zaporih je v celicah za 8 ljudi po 20 žensk skupaj z dojenčki. Nekatere ležijo na odeji na betonskih tleh.«

»Neka ženska je bila zadržana v porodnišnici nemudoma po porodu, druga, ko je obiskala zaprtega moža, otroci so ostali sami na parkirišču. Neka ženska je izgubila razum zaradi mučenja policije. Kljub diagnozi so jo nazaj v zapor poslali samo za to, ker oblast ni mogla najti njenega moža – novinarja.«

»Nobenemu otroku ne bo nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost.« Člen 37, b Konvencija o otrokovih pravicah

Vljudno vabljeni na razstavo slik in risb mladoletnih begunk in beguncev, ki so v strahu pred turškim režimom pridobili mednarodno zaščito na Nizozemskem. Razstavo bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 19. uri v Atriju ZRCodprla dr. Anica Mikuš Kos upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja ter  Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic.

Razstava upodablja usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji brez sodnega postopka podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 so tako zaprli več kot 17.000 žensk skupaj z več kot 668 malčki, mlajšimi od šest let. Število 668 je bilo zabeleženo lanskega avgusta, ta številka je postala simbol. Pod geslom »688« so se po celem svetu zvrstili protesti, ozaveščanje in enoglasni apel na mednarodno skupnost o nevzdržnih razmerah v turških zaporih. Številka je simbolna, realno število zaprtih otrok pa je trenutno precej večje in vztrajno narašča.

Praksa zapiranja brez sojenja ali dokazane krivde je v Turčiji dejstvo. Dogajajo se zapiranja domačih in tujih novinarjev, pisateljev, intelektualcev ter aktivistov in preganjanje takšnih ali drugačnih, domnevnih ali resničnih opozicijskih in disidentskih skupin. Zlasti od lanskega junija pa so zapiranja, skupaj s poročili o mučenjih, stalnica. Posebno zastrašujoča so poročila o sistematičnem zapiranju žensk in otrok. Ženske so namreč skupaj z otroki zaprte v prenatrpanih celicah, osnovne potrebščine so jim onemogočene.

Podatki o tistih, ki jim je bila odvzeta prostost pred samim začetkom sojenja, so zgovorni sami po sebi: marca 2016 je v zaporih na začetek sojenja čakalo 26.257 ljudi, leto pozneje je ta številka narasla na 80.482. Zaradi tako obsežnega porasta števila zaprtih so zapori močno preobremenjeni, zaprti pa živijo v nehumanih razmerah. Poleg pomanjkanja prostora prihajajo iz Turčije tudi številna pričanja o mučenjih političnih zapornikov, ki jih izvaja policija. Družinski člani sumljivih državljanov so pogosto talci in orodje policijskega režima, da iz osumljencev izvlečejo lažna priznanja o neosnovanih obtožbah ali pa podpišejo pričevanja, ki so bila že vnaprej pripravljena. Stockholm Center for Freedom v svojem poročilu Jailing women in Turkey poudarja, da so taktike zapiranja otrok in družin zaskrbljujoč korak v razmahu diktature.

Razstavljene slike so preprost izraz stiske otrok in žensk, ki so doživeli turške zapore in imajo tam še vedno sorodnike, prijatelje in znance. Pričajo o razlogih ljudi, ki iščejo zatočišče v Evropski uniji, in opozarjajo, kaj bi jih čakalo, če jih Evropa ne bi/ne bo sprejela. Najmanj, kar lahko storimo, je, da jim prisluhnemo.

Zakaj je to pereča tema tudi za slovensko javnost? Od predlanskega junija je namreč v Sloveniji poiskalo zatočišče najmanj devet turških družin skupaj s štirinajstimi otroki. Kakšna bo njihova usoda? Še vedno ne vemo, kako bodo razsodili slovenski odločevalski organi. Rok razrešitve prošenj za azil je večini družin že potekel, dobili so le medle pozive k predložitvi dodatnih dokazil, da bi bila njihova prošnja utemeljena. Kako se bodo odločili slovenski organi? Kaj čaka družine v Sloveniji v primeru, da se bodo morale vrniti v Turčijo?

ZA MEDIJE:
Vabljeni na novinarsko konferenco v Atrij ZRC na dan otvoritve, torej 5. 2. 2018, ob 11. uri. Če bi želeli intervjuvati ali se srečati s posameznikom ali družino, ki čaka na razrešitev prošnje za azil, prosimo, pokličite telefonsko številko 040 702 921. Pogoj za izjavo je, da osebni podatki in identiteta posameznikov ostanejo anonimni, saj se zaradi varnostnih razlogov nočejo medijsko izpostavljati.

Organizacija: ZRC SAZU

Podporo razstavi so izrazile sledeče organizacije : Radio Študent, BSD Slovenija, Časopis za kritiko znansti, Klub ČKZ, Društvo UP Jesenice, Studio Humanitas, Kud Mreža, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Mesto žensk Društvo za promocijo žensk v kulturi, Kulturno društvo Gmajna, Second Home v Rogu, Slovenska Filantropija, Ambasada Rog, Društvo Odnos, Kralji Ulice, Kolektiv za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (spol.si), Slovenski PEN, Kolektiv Rdeče Zore, Inštitut 8.marec ter številne posameznice in posamezniki!

Spremljevalni dogodki:
– Radio Študent: pogovor o politični situaciji in vlogi mednarodne skupnosti v odnosu do Turčije, 13. 2. 2018, ob 19. uri.
Slike iz sklopa Projekt668 bodo na ogled tudi v Pritličju (2.2.-15.2) ter v Galeriji Pedagoške Fakultete (7.2.2018)

*****************************************

 

ODDELEK ZA FILOZOFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE ULJ

Fotografija osebe Boris Blagotinšek.

V torek, 6. februarja 2018, bo na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval dr. Vojtěch Hladký s Karlove univerze v Pragi na temo »Papirus iz Dervenija in Heraklit«. Predavanje (v angleščini) bo ob 14.00 v predavalnici 345 in bo odprto za javnost. Več o predavatelju in predavanju na tej povezavi.

*************************************

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

K18: Cikel predavanj iz umetnostne zgodovine

V galeriji K 18 pripravljamo cikel predavanj iz umetnostne zgodovine, ki se bodo odvijala vsak torek od februarja do junija. Prvo srečanje bo v torek, 6. 2. 2018, ob 18:00. Predavanja bodo trajala dve šolski uri, izvajal pa jih bo uni. dipl. umetnostni zgodovinar Simon Žlahtič.

Ker je umetnostna zgodovina ogromno polje, ki smo si ga zastavili predstaviti na obvladljiv način, ni namen predavanj poglabljanje v detajle, ampak pregled umetnosti v strnjeni obliki s poudarki na bistvu in temeljnih delih umetnostno-zgodovinskega kanona. Udeleženci boste pridobili osnovno znanje na področju umetnosti, ki je ključnega pomena za razumevanje tako starejše umetnosti, kot tudi sodobnih umetniških praks. Predavanja so zastavljena po principu eno srečanje – ena tema.

 

Dvajset sklopov bo predstavljenih po naslednjem vrstnem redu: Prazgodovina, mezopotamija, Egipt, Grčija, Rim, Zgodnje krščanska umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, manierizem, barok, rokoko, klasicizem, historicizem, secesija, avantgardne smeri, modernizem, postmodernizem, sodobna umetnost.

Info: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

 

***********************************

 

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Predstavitev dnevniških zapisov Calais, Calais: fašizem meja in skrajne desnice

V sredo, 7. 2. 2018, te v okviru Knjižnice tete Rose ob 18.00 vabimo v INFOPEKO na predstavitev in branje slovenskega prevoda dnevniških zapisov, ki orisujejo travmatične izkušnje v begunskem centru v francoskem pristaniškem mestu Calais, ki ga je Pekarna Magdalenske mreže izdala v decembru 2017. PDF prevoda je dostopen na povezavi.

 

“V Calaisu je devetnajstletnik, ki mu je ime Kevin Reche, ustvaril Facebook stran Sauvons Calais. Rešimo Calais. Identitarci, desnica. Sprva sem mislila, da gre za slabo šalo.

Savons Calais si želi mesto brez migrant_ov in aktivstk_ov. Sauvons Calais je absurdna posledica statistik o socialnih problemih, Nacionalne fronte in pomanjkanja upanja. Generacija brez perspektive želi raztovoriti, svoje težave prenesti na druge. Kar je bil zame piercing, je za Kevina Recheja tetovaža kljukastega križa.”

 

Dnevniški zapisi Calais, Calais ne ponujajo odgovorov ali rešitev, zato niso panaceja za današnje probleme. Gre za zbirko spominov, izkušenj in notranjih konfliktov, ki so posledica travmatičnega doživetja: kaos, iluzija, odgovornost, krivda, upanje, policijsko nasilje, fašizem, seksizem, zatiranje, kategoriziranje ljudi. Ali se lahko posameznica_k sooči z vsem tem, ne da bi se izgubil_a v tem mestu brezupa in birokracije?

Uvodoma si bomo ogledale_i BBC-jev dokumentarni film Calais, the End of the Jungle (2017).

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku, prirejamo pa ga v sklopu odziva Kulturnega centra Pekarna na napad, ki so ga 25. 11. 2017 izvedli neonacisti nad uporabnikom KC Pekarna.

 

#########################