Kaj se dogaja? (50. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric (2) – Petra Meterc

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric (2) – Petra Meterc

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 18. december 2017 ob 18:00

Na drugem predavanju bomo predstavili afroameriške ženske avtorice kot so Zora Neale Hurston, Toni Morrison, Alice Walker in Maya Angelou. Pogledali bomo, kako v svojih delih naslavjajo lastno izkušnjo rase in spola, v kolikšni meri lahko njihove misli označimo za feministične ter poskušali ugotoviti, kako se v svojem pisanju približujejo ali razlikujejo od svojih sodobnic prek Atlantika.

Petra Meterc je prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric podpirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana – URAD za mladino, v okviru programa Škratova čitalnica

 

*******************************
Vabi na predavanje  Ane Jovanović

Metaforičnost mišljenja, čistega mišljenja

18. december ob 19.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova; Maistrova 3, LJ

Fotografija osebe Aufhebung.
Kakšno zvezo ima metafora s pojmom? Ali je metaforičnost izsledljiva v okviru čistega mišljenja? Če je, nemara, potem je najustreznejši preizkusni kamen načelo, na katerem stoji in pade vsako pojmujoče mišljenje: načelo identitete, A=A.

Metafora je prenos imena, ki pripada nečemu, na neko drugo stvar, in sicer − ali od splošnega na neko vrsto, ali od neke vrste na splošno, ali od ene vrste na neko drugo vrsto, ali po analogiji.
Aristotel, Poetika, 1457b

Najtrdnejše izmed vseh načel pravi: nemogoče je, da bi isto hkrati tako pripadalo kot tudi ne pripadalo istemu z ozirom na isto.
Aristotel, Metafizika, 1005b19-23

Naša umovanja temeljijo na dveh velikih načelih: na načelu protislovja, na osnovi katerega presodimo, da je neresnično tisto, kar vsebuje protislovje, in resnično tisto, kar temu nasprotuje; in na načelu zadostnega razloga /…/.
Leibniz, Monadologija, § 31

Tako je bistveno določilo identitete izrečeno v načelu: “Vse je enako samemu sebi”, A = A. /…/ Drugi izraz “A ne more biti hkrati A in ne-A” ima negativno formo; imenuje se načelo protislovja. Forma negacije, po kateri se to načelo razlikuje od prejšnjega, tiči v tem, da je identiteta kot čisto gibanje refleksije enostavna negativnost, ki jo navedeni drugi izraz vsebuje v razvitejši obliki. Izrečen je A in neki ne-A, tisto čisto drugo A-ja /…/. Identiteta je torej prikazana kot ta razločenost v enem odnosu ali kot enostavna razlika na njiju samih. − Iz tega je razvidno, da je samo načelo identitete in še bolj načelo protislovja ne zgolj analitične, temveč sintetične narave. Kajti to drugo načelo ne vsebuje le prazne, enostavne enakosti s seboj, temveč vsebuje drugo enakosti nasploh, celo absolutno neenakost, protislovje na sebi. Samo načelo identitete pa vsebuje refleksijsko gibanje, identiteto kot izginjanje drugosti. − Iz te obravnave torej izhaja /…/, da ti načeli vsebujeta več, kot je mišljeno z njima, namreč to nasprotje, absolutno razliko samo.
Hegel, Znanost logike II, Nauk o bistvu

*******************************
Fotografija osebe osmo/za.
Vabimo vas na tiskovno konferenco ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, ki bo

19. decembra 2017 ob 11.00, v kulturnem prostoru OSMO/ZA, Slovenska 54, 8. nadstropje, Ljubljana.

Po vitanjskem razdejanju spominskega središča Hermana Potočnika Noordunga in Ksevta se oba na novo vzpostavljata v Ljubljani.

V korespondenci Ksevta in dr. Anastazije Gačeve iz Muzeja in knjižnice Nikolaja Fjodorova v Moskvi smo na temo odnosa med kozmizmom in rusko avantgardo v opusu Aleksandra Labasa odkrili doslej najzgodnejše umetniško delo, Pot na mesec (1935), ki se neposredno nanaša na geostacionarno postajo Hermana Potočnika Noordunga.

Aleksander Arkadijevič Labas (1900-1983) je občudoval dosežke moderne civilizacije, ki so mu odkrili nove globine resničnosti. Njegovi predniki so prihajali iz Vitebska, beloruskega mesta-čudeža, v katerem so pomemben prispevek k znanosti in umetnosti pred njim pustili Kazimierz Siemienowicz (1600-1651), pionir raketnih tehnologij, Marc Chagall (1887-1985), pionir avantgardne umetnosti in Kazimir Malevič (1878-1935), pionir suprematizma. Labas je Vitebsk prvič obiskal konec 20. let 20. stoletja. Takrat je oblikoval vizualno podobo predstave Beloruskega državnega gledališča z naslovom Dvoboj dveh strojev. Zaradi pritiskov oblasti in izobčenja iz uradnih umetniških krogov je od 1925. leta namreč deloval tudi kot scenograf.

Še predtem je v svojih zgodnjih umetniških podvigih raziskoval širino in neprenehno gibanje sveta. Zanimal ga je predvsem dvig nad vsakdanje življenje. Najprej se je navdihoval pri Henriju Matissu in francoskih fauvistih. Svet je dojemal kot kozmično celoto s skrivnostnim duhovnim temeljem. Prva skupina, v kateri je sodeloval, je nosila ime Metoda. Od leta 1924 je z združenjem umetnikov in fizikov izvajal eksperimente na podlagi teoretskih razlag optičnih fenomenov.

Labas je v letih po revoluciji navdušeno opazoval, kako se Moskva spreminja v metropolo 20. stoletja. Ko je slikal Moskvo, je skušal ujeti urbanizem nove dobe, kjer osrednjo vlogo igra tehnološka civilizacija. V svoje slike je vpeljeval glavne značilnosti novih znanstvenih odkritij, a ga pri tem ni zanimal utilitarizem ali pragmatizem.

Med motivi novih tehnologij, ki jih je Labas proizvedel v 20. in 30. letih, so še posebej omembe vredni leteči stroji, tako realni kot imaginarni. Zanj so bili leteči stroji znamenje moderne civilizacije, glasnik izpostavljenosti drugačni realnosti višjega reda ter kot takšni ključni za človekovo stremenje k poletu v vesolje.

V 30. letih se je v Sovjetski zvezi začela kampanja proti kozmopolitizmu. Labas v svojem dnevniku piše: “Ker sem neuklonljiv in odkrit, se nisem slepil in sem takoj razumel, da se je za bleščečimi krilaticami politično ozračje spreminjalo v reakcijo, ter da bo to nazadnjaštvo vladalo mnogo let.”

V letu 1935 je umrl praoče sodobne kozmonavtike, Konstantin Ciolkovski. V letu 1935 je knjiga Problem vožnje po vesolju Hermana Potočnika Noordunga dobila svoj ruski prevod. V letu 1935 je Aleksander Labas proizvedel umetnino Pot na mesec, v kateri je naslovnici tega istega prevoda dodal veristično reprodukcijo Potočnikovih izvirnih risb iz knjige. Načrti za tridelno, geostacionarno vesoljsko postajo v Labasovi viziji zavzemajo podoben prostor, kot ga v Malevičevi optimalni projekciji Supremus Št. 56, naslikani leta 1916, zavzemajo planiti (planeti in sateliti).

Z besedami Aleksandra Labasa: “Absolutno sem prepričan v eno: z vsakim desetletjem bo moje delo bolj in bolj razumljivo, in v 50 ali 100 letih bo dobilo svoj pravi odmev. Potem bo vsakdo opazil naš čas, ki ga je redkokdo občutil kot jaz, in redkokdo je doumel najbolj kompleksne fenomene našega fascinantnega 20. stoletja. Rojen sem bil v presenetljivo prikladnem trenutku, to stoletje mi ugaja kot nobeno drugo.”

******************************

Mestna knjižnica Ljubljana

Kako je biti turistka v Iranu ter kako iranski begunec v Sloveniji? – Tina Velišček in Taja Gorjan

Kako je biti turistka v Iranu ter kako iranski begunec v Sloveniji? – Tina Velišček in Taja Gorjan

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 20. december 2017 ob 18:00

Taja in Tina sta septembra potovali po Iranu, kjer so ju gostile družine iranskih beguncev, ki živijo v Sloveniji. Dekleti sta mnenja, da je Iran gotovo še neodkrita sanjska destinacija. Z nami bosta delili izkušnjo potovanja, srečanja z drugačno kulturo in izjemno gostoljubnostjo domačinov.

Njun gost bo mlad begunec iz Irana, ki bo povedal, kakšna je trenutna situacija v tej deželi in zakaj ljudje bežijo od tam.

Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Slovensko filantropijo.

 

**********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: vokalni solisti in solistke – dr. Mitja Reichenberg

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: vokalni solisti in solistke – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 21. december 2017 ob 18:00

Tokrat bomo prisluhnili in pregledali, kdo so in/ali so bili največji solistični mojstri in mojstrice odrskega vokala. Brez njih bi ne obstajala glasbena oblika, ki ji rečemo opera, bi ne bilo glasbenih dram in vsega, kar odkrivajo njihove osebnosti ter izredne pevske in igralske sposobnosti.
Za občutek naj omenimo le nekatere: Maria Callas, Luciano Pavarotti, Placido Domingo, Anna Netrebko, Andrea Bocelli, Renee Fleming, Montserrat Caballe, Enrico Caruso, Jose Carreras, Sarah Brightman, Diana Damrau, Renata Tebaldi in mnogo drugih.
.
###########################