Kaj se dogaja? (47. teden)

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

ZRC SAZU prijazno vabi v Atrij ZRC na javni posvet v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti na katerem se bomo ob 20-letnici Kvarkadabre pogovarjali o vrednotah znanosti.Kot vse dobre stvari v času študija se je tudi ta začela v Brunar’ci, majhnem baru zraven poslopja Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. To je bilo obdobje, ko so bili najtežji izpiti že za nami, celotno Kratko zgodovino časa smo znali na pamet v obe smeri in lenobno smo se lahko prepuščali sanjarjenju o čudnih kvarkih iz znamenitih svetovnih laboratorijev. Pa vendar nam je nekaj manjkalo – namreč povezava med zapletenimi enačbami, ki smo se jih učili na faksu, in vsakdanjim svetom okoli nas. In tako je med modrovanjem ob pijači nastala Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti. Njeno domovanje je postal svetovni splet, www.kvarkadabra.net, kjer so se takoj začeli množiti prispevki z razlagami najrazličnejših naravnih pojavov. Tja smo zapisali tudi prvi aksiom Kvarkadabre:

»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, človeka in družbe, kar nam je vselej blizu in kar vsi živimo, zato, menimo, jo lahko vsi razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.«

Že od samega začetka smo poleg študentov in študentk fizike pri Kvarkadabri sodelovali tudi študenti drugih področij naravoslovja, tehnike, humanistike in družboslovja (v dvajsetih letih, ki so minila od takrat, smo člani Kvarkadabre večinoma že doktorirali, se razkropili po svetu in nekateri postali tudi že krepko plešasti). Ob druženju in debatah se je delovanje Kvarkadabre seveda kmalu razširilo. Začeli smo pripravljati poljudna predavanja za najširše občinstvo najprej v klubu ŠKUC v Ljubljani in nato še v Hiši eksperimentov, sodelovali smo pri nastajanju televizijskih in radijskih oddaj, za revije in časopise smo pisali sestavke o znanosti in ob tem opozarjali na pomembne družbene probleme, izdali smo petnajst knjig, nekaj časa urejali revijo Proteus, ustvarjali smo tudi svoj podkast, hkrati pa vseskozi na spletnih straneh kritično komentirali dogajanje v znanosti in odgovarjali na vprašanja naših radovednih bralcev.

Ob dvajsetletnici Kvarkadabre se nameravamo ozreti na prehojeno pot in ob tem premisliti, kako bi lahko morda v bodoče še bolje javno zagovarjati vrednote znanosti, kar je vseskozi naš temeljni cilj.

Organizatorji dogodka: Luka Omladič, Sašo Dolenc, Urša Opara Krašovec, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.
*************************

28. november 2017 ob 12:00

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v torek, 28. novembra ob 12. uri vabi v Atriju ZRC na pogovor z naslovom Raziskovanje jugoslovanskega socializma v novih publikacijah Centra za kulturološke in zgodovinske raziskave socializma (CKPIS) Univerze Juraja Dobrile v Pulju.

Sodelujejo: Igor Duda (CKPIS), Anita Buhin (CKPIS), Boris Koroman (CKPIS), Andrea Matošević (CKPIS) in Damir Agičić (Založba Srednja Europa). Pogovor bo povezovala Tanja Petrović.

Vljudno vabljeni!

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Ruska historična avantgarda kot začetek revolucije brezpravnih? – dr. Miha Javornik

Ruska historična avantgarda kot začetek revolucije brezpravnih? – dr. Miha Javornik

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 29. november 2017 ob 18:00

Prelom stoletij je v zgodovini ruske kulture vedno prelomen. Tako je tudi ob koncu 19. stoletja, ki v fevdalni carski imperij prinese zaradi vpliva tehnologije, novih izumov in drugačne miselnosti bistveno spremembo.

Carska oblast se zamaje prvič 1905 zaradi poraza v rusko-japonski vojni, sledi ji varljivo medvladje, ki se konča 1917 z oktobrsko revolucijo, ta pa zaobrne razmerje družbenih sil na glavo: preprostim delavcem, še nedolgo tega tlačanom se nasmiha odprava krivic in možnost priti na oblast. Še nedolgo tega brezpravna množica ljudi, opijanjena z občutkom zmage, ki ji tedanji revolucionarni vodje ponujajo svobodo, prične verjeti, da je prišlo Božje kraljestvo na rusko zemljo.

Kako se je kultura odzivala na družbeni prelom? Ga je morebiti sama pripravila? Se torej družbena revolucija najprej kaže kot revolucija duha, o kateri govori ruska avantgarda? So se te spremembe duhovnosti porodile spet enkrat iz občutka strašljive ruske zaostalosti, ki je vedno v razvoju capljala za zahodom?

V razmisleku o prelomnem obdobju iz 19. v 20. stoletje bomo skušali ugotoviti, kako se v delih ruskih avantgardistov kaže ta revolucija duha, hkrati pa bomo glasno razmišljali, zakaj so miselnost in dela nekaterih predstavnikov (Kandinski, Malevič, Majakovski, Hlebnikov…) tako bistveno vplivala na zahodno miselnost in umetnost…

 

**********************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Možgani v svetu glasbe – Društvo Sinapsa

Možgani v svetu glasbe – Društvo Sinapsa

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 30. november 2017 ob 18:00

Na predavanju, ki ga pripravlja Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, se bomo pogovarjali o glasbi. Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo glasbo, pojemo, plešemo ali igramo inštrument? Kako ustvarjamo pomen v zaporedju tonov in na kakšen način glasba vpliva na naše mišljenje in čustvovanje?

Kakšna je vloga glasbe v družbi in kakšen pomen ima v različnih kulturah? O teh in drugih vprašanjih bomo razpravljali z asist. Anko Slano Ozimič, kognitivno znanstvenico in raziskovalko, ki nam bo predstavila glasbo z nevrobiološke plati; z doc. dr. Katarino Habe, dipl. psihologinjo, ki se bo poglobila v psihološki vidik glasbe; ter z dr. Leonom Stefanijo, muzikologom, ki bo področje osvetlil še s sociološkega vidika.

 

###########################