Kaj se dogaja? (24. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Filozofija in umetnost kot povezovalki človeštva – mag. Marko Ogris

Paul Gaugin: Nave nave moe

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 12. junij 2017 ob 17:30

Na kakšen način so na povezovanje idej in ljudi različnih kultur in religioznih tradicij v preteklosti vplivali nekateri predstavniki v zgodovini filozofije, literature, gledališča in v novejšem času filma?

Vsakdanja uporaba svetovnega spleta, ponudba trgovskih polic in dnevni izbor novic ob množici TV kanalov z vsega sveta nam vzbujajo vtis, da živimo v vse bolj povezanem svetu – kar dejansko že velja za pretok kapitala, trgovskega blaga in storitev (kot so Uber, Airbnb, itd.), razmah turizma, študijske izmenjave in mednarodno povezane znanstvene raziskave, itd.).

Po drugi strani pa prebujena nasprotja med ekonomsko tekmujočimi državami sveta in zgodovinsko ter religijsko zelo različnimi civilizacijami govorijo o tem, da smo še zelo daleč od zares povezanega sveta.

Zakaj je za prihodnost sanj ob bolj povezanem svetu – poleg globalizacije financ, trgovine in množičnega turizma – potrebna še globalizacija duha in refleksije, torej večja izmenjava umetnosti in filozofije med različnimi civilizacijami sedanjega sveta?

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Sintropija – dr. Andrej Detela

Sintropija – dr. Andrej Detela

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: ponedeljek, 12. junij 2017 ob 18:00

Sodobna znanost odkriva, da ni ločnice med živim in neživim svetom. Vse v stvarstvu je živo, narava je brezmejno čudežna in sodelovalna, ne pa tekmovalna in izključujoča. V svoji mnogoplastni pojavnosti se zna samoorganizirati na tisočero možnih načinov.

Ta samoorganizacijska moč narave se imenuje sintropija. Najprej so jo odkrili matematiki v teoriji kompleksnih sistemov, malo kasneje biologi na področju mikrobiologije, zdaj pa vse več o sintropiji vemo tudi na področju teoretične in eksperimentalne fizike, ki je doslej priznavala samo entropijo. Sintropija je namreč nasprotje entropije. Zakon sintropije torej presega omejujoči entropijski zakon, ki je dovoljeval samo degradacijo in razpad urejenih struktur.

Spoznanja o sintropiji imajo močan vpliv na naše razumevanje sveta, v novo luč postavljajo npr. vprašanja o problemih nasilja, avtoritete, odnosov med spoloma … v filozofskem in psihološkem smislu pa uvajajo t.im. sintropično percepcijo časa – enigma, ki nas vznemirja že tisočletja. Skratka, gre za ideje, ki v tem našem ranjenem času pomagajo graditi novo znanstveno in civilizacijsko paradigmo.

Vabimo vas, da si ogledate posnetek pogovora z dr. Andrejem Detelo, ki smo ga pripravili 9. maja. Pogovor je vodila Carmen L. Oven (vir: Za-misli.si).

Več o predavatelju.

 

***************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Spolna (ne)enačba: Uspešna dekleta in nepriljubljeni feminizem – Pi pogovori

Spolna (ne)enačba: Uspešna dekleta in nepriljubljeni feminizem – Pi pogovori

Prizorišče: Trubarjeva hiša literature

Datum dogodka: sreda, 14. junij 2017 ob 20:00

Tokratni PI pogovori bodo potekali po dveh vzporednih tirih. Na eni strani se bomo spraševali, kako izboljšane možnosti deklet, njihove uspešnosti, ki sicer sega visoko, a ne do najvišjih položajev, v izobraževalni vertikali, in kako napredek v drugih segmentih življenja prikriva probleme neenakosti in seksizma, še posebej na področju vzgoje in izobraževanja. Kot kaže, je danes koncept feminističnega opolnomočenja radikalno preoblikovan – razumljen je skozi logiko individualne odgovornosti za uspeh ali neuspeh v sistemu domnevno neomejenih možnosti za vse.

Po drugi strani pa nas bo zanimal odnos do feminizma, zlasti pri mladih. Ta je danes pogosto dojet kot nepotreben, celo škodljiv, kratko malo preživet in zato odvečen – saj je enakost vendarle že dosežena. Toda elementi feminizma, ki so vključeni v politično in institucionalno življenje ter promovirani skozi popularno kulturo oz. medije, so pravzaprav le neke vrste nadomestek za feminizem (A. McRobbie). Ta »prisvojitev« nekaterih feminističnih zahtev in poudarjena medijska vidnost tistih žensk, ki jim je uspelo, preprosto pomenita depolitizacijo feminizma.

Sogovornice: dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut; dr. Milica Antić Gaber, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in mag. Ana Mladenović, Pedagoški inštitut.

 

**********************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

20. stoletje – dr. Mitja Reichenberg

20. stoletje – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 15. junij 2017 ob 18:00

Sodobna glasba prinaša v svet kompozicije nove smernice in s tem nove poglede na zvočno umetnost. Po eni strani se ohranja akademski princip, zasnovan na glasbenih formah in kompozicijskih načelih, po drugi strani pa se prav ta svet podira in kaže na popolnoma nove glasbene prijeme in ideje.

Če je bil Arnold Schönberg ​(1874–1951) nekakšen glasnik nove glasbe, pa se je John Cage (1912–1992) s svojimi glasbenimi idejami pomaknil tako daleč, da se težko ohranja okvir glasbe kot takšne. Med imeni, ki pa so peljali glasbene oblike dalje, ne smemo prezreti komponistov, kot so bili Igor Stravinski (1882–1971), Sergej Prokofjev (1891–1953), George Gershwin (1898–1937), Benjamin Britten (1913–1976), Leonard Bernstein (1918–1990) in Dmitrij Šostakovič (1906–1975).

Cikel Diskretni šarm komponistov.

 

#######################################