Mark Tulij Cicero, 106-43pnš
Ko je bil v Rimu izvoljen za konzula (za eno leto) meščan Vatinij, se je kmalu pokazalo, da mož ne bo kos svoji nalogi. Senat ga je res že po nekaj tednih odstavil. Ob tej priložnosti je Cicero dejal:
"V letu vladanja konzula Vatinija se je zgodilo veliko čudo. Tisto leto ni bilo ne jeseni, ne zime in ne pomladi."
Neki drug konzul pa je vladal samo šest ur. Cicero se je takrat pošalil:
"Tako strogega konzula še nismo imeli. Za njegovega vladanja ni nihče ne obedoval ne večerjal ne spal." |
Govorništvo je veščina, da se pove samo tisto, kar je treba. Samo norec pove vse.
Cicero |
|
Pozdravljeni na spletni strani Filozofi
Stran Filozofi označuje predvsem slovenski filozofski forum, spletno vozlišče namenjeno filozofskim razpravam kot tudi kritičnemu in ustvarjalnemu mišljenju nasploh. Za sodelovanje se je potrebno registrirati, kar lahko storite TUKAJ. |
.
Filozofski inštitut ZRC SAZU in Program za primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli - Filozofija, psihoanaliza, kultura, vabita na kolokvij z naslovom Badioujevi prehodi.
Kolokvij bo potekal v četrtek, 11. in petek, 12. februarja 2010 v Atriju ZRC, Novi trg 2, pritličje, po naslednjem programu:
Četrtek, 11. februar:
10.30 Uvodna beseda;
11.00 Rok Benčin: Životarjenje boga pesnikov ali ontologizacije umetnosti;
11.50 Magdalena Stanimirović: Uvod v analitično teorijo svetov; 12.40 Aleš Bunta: Eno, pogoji neskončnosti in ateizem; Odmor; 15.00 Matjaž Ličer: Goedelovo pojmovanje časa v luči Badioujeve kritike konstruktivizma;
15.50 Jurij Simoniti: Matematizacija biti in patos dogodka;
16.40 Peter Klepec: Med dvema manifestoma;
17.30 Rado Riha: Filozofija in politika;
Petek, 12. februar:
11.00 Tihana Pupovac: Dopustimo misliti politiko;
11.50 Boštjan Nedoh: Zakon in ontološka indiferenca univerzalnosti pri Badiouju;
12.40 Katja Kolšek: Demokracija – filozofski koncept?; Odmor; 15.00 Tadej Troha: Dogodek in ne-zvestoba, ne-dogodek in zvestoba;
15.50 Gregor Moder: Badiou in Spinoza;
16.40 Jelica Šumič-Riha: Badiou z Rancierom ali zgodovina večnega;
Moderatorja bosta Rok Benčin in Tadej Troha. Vjudno vabljeni!
----------------------------------------
Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Šola kot ideološki aparat ekonomije, ki
bo v četrtek 11. februarja 2010, ob 18.00 uri
v Klubu Gromka na Metelkovi.
Dušan Rebolj:
O jalovosti pobijanja sošolcev
Estonski film Razred (Klass, 2007, režija: Ilmar Raag) je upodobitev dogodkov, ki se iztečejo v množični umor v šolski jedilnici. Po ogledu filma se bomo pogovorili o tem, kako se lahko film z dodelitvijo nekega kompleta “vzrokov” oziroma “povodov” pokolu v šolskem okolju sprevrže v nasprotje ciljev, za katere si patološki in nerodni zagrešitelji tovrstnih zločinov pogosto prizadevajo. Kolikor gre pri šolskih ustrelitvah za upor proti nekemu družbenemu ali ekonomskemu redu – in zgodovina teh dejanj tezo o njihovem uporništvu podpira bolj, kakor bi utegnili misliti –, toliko je ironično, da se vanj ponavadi izjemno dobro prilegajo.
http://dpu.mirovni-institut.si/rebolj2010.php
------------------------------------------
Simona Kralj Fišer: Tudi živali imajo osebnost: ekološke in evolucijske aplikacije osebnosti
Predavanje bo v četrtek 11. 2. 2010 ob 20:30 v Hiši eksperimentov.
Podobno kot ljudje imajo tudi živalski osebki različne osebnosti. Nekateri so vedno bolj plahi, drugi se pogosto vedejo agresivno. Razlogi za različne osebnosti so v nekoliko različnem genskem zapisu, zaradi česar se osebki razlikujejo v nevroendokrinih procesih in izražanju vedenja. Iz evolucijskega stališča je fenomen osebnosti težko razložiti. Osebki z različnimi osebnostmi se razlikujejo v boleznih, ki jih pogosto prizadenejo, v življenjski starosti, ki jo dosežejo in v razmnoževalnem uspehu; torej se razlikujejo po fitnesu oziroma deležu genov, ki jih prenesejo v naslednjo generacijo. Osebki iste vrste z različnimi vedenjskimi lastnostmi lahko zasedejo različne niše. Če se med seboj parijo samo osebki istega ekotipa, intra-specifične razlike lahko vodijo v nastanek reproduktivne bariere in nastanek novih vrst.
Dr. Simona Kralj Fišer, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU.
http://www.kvarkadabra.net/article.php/Tudi-zivali-imajo-osebnost-predavanje
------------------------------------------
Cankarjev dom
POGOVOR O ŽIVLJENJU IN DELU FRANZA KAFKE
15. feb., 20.00, Štihova dvorana
V sodelovanju s Študentsko založbo
Sodelujoči: Aleš Šteger, Štefan Vevar in drugi
Prosimo, da si pred prireditvijo zagotovite brezplačne vstopnice.
http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0206&Predstava=1890
------------------------------------------
Društvo kulturologov Kult.co v sodelovanju z Oddelkom za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede, v sklopu 3. kulturološkega simpozija, odpira javni razpis za najboljši študentski esej na temo simpozija TABU IN KULTURA.
Rok oddaje 25. februar 2010
Več: http://www.kultco.org/index.php?option=com_content&view=article&id=131:razspis-za-najbolji-tudentski-esej
------------------------------------------
Imaš tudi ti kakšno pomembno novico? Sporoči jo semkaj. |
| Who is Online |
 |
Our users have posted a total of 16065 articles
We have 1535 registered users
The newest registered user is Katulus
|
In total there are 4 users online :: 0 Registered, 0 Hidden and 4 Guests [ Administrator ] [ Moderator ]
Most users ever online was 146 on 18.06.05 16:17:24
Users browsing this forum: None |
|
Povezave:
STARI VEK ... klik
SREDNJI VEK ... klik
NOVI VEK ... klik
NEEVROPSKE FILOZOFIJE ...klik
FILOZOFSKA TERMINOLOGIJA ...klik
Uporabne povezave v slovenščini ... klik
Pravila sodelovanja na forumu (Obvezno branje) ... klik |
Društvo za antične in humanistične študije Slovenije - DAHŠ
Publij Ovidij Naso/N. Grošelj: FASTI
Pri ISH je izšel integralni prevod Ovidijevih Fastov pod naslovom “Rimski koledar”. Zaenkrat je na voljo v knjigarni Vale-Novak in v Modrijanovi knjigarni.
Pesnitev, zdaj prvič na voljo v integralnem slovenskem prevodu, je zanimiva z več vidikov. Je eden glavnih virov za antično mitologijo, kulturo in religijo, saj prinaša številne stvarne nadrobnosti običajev in praznovanj, ki bi nam sicer ostale neznane, kot tudi vpogled v antično izročilo o izvoru šeg in obredov. Poleg tega pa raziskovalci v Koledarju prav v zadnjih desetletjih odkrivajo inovativne prijeme in pomenske odtenke, ki ustvarjajo duhovitost, dvoumnost, morda celo prikrito subverzivnost do sočasnega političnega režima.
Poleg širše znanih del, kot sta Umetnost ljubezni in Metamorfoze, je rimski elegik in epik Publij Ovidij Nazon med drugim zložil pesnitev v elegičnem distihu z naslovom Koledar (Fasti), ki jo je verjetno pisal sočasno z Metamorfozami. Po svojih besedah je – vsaj prvotno – zasnoval po eno knjigo za vsakega izmed dvanajstih mesecev v letu, vendar se je ohranilo le prvih šest knjig, od januarja do junija. Pesnik pri obravnavi snovi kronološko napreduje malone od dne do dne in pri vsakem datumu upesni motiv, ki se navezuje nanj. V motivih, ki zaznamujejo posamezne dni, se prepletata dve temi: po eni strani opisi rimskih običajev in obredov ter razlage njihovega izvora, po drugi pa astronomski podatki o vzhodih in zahodih ozvezdij ter grški miti, ki se nanašajo nanje.
Tako Koledar ni koristen le za študente in raziskovalce klasične filologije in mitologije, temveč za vsakogar, ki želi spoznavati antične mite in legende “iz prve roke”, v umetniško dovršeni obliki.
http://www.dahs.si/ |
8. februarja
… 411 je bil rojen grški filozof, novoplatonik Prokl.
... 1630 je bil rojen francoski teolog in antikartezijanec Pierre Daniel Huet.
… 1688 je bil rojen švedski filozof in mistik Emanuel Swedenborg.
… 1692 je zdravnik iz vasi Salem, tedanja angleška kolonija Massachusets, razglasil, da je 13 deklet obsedel hudič. Njegov razglas je pozneje pripeljal do t. i. sojenja čarovnic v Salemu.
... 1805 je bil rojen francoski politični aktivist in socialist Louis Blanqui.
... 1819 je bil rojen angleški socialni filozof, slikar, umetnostni kritik in zgodovinar John Ruskin.
… 1834 je bil rojen ruski kemik, oče periodnega sistema Dimitrij Ivanovič Mendelejev. (j.k. 27. januar)
... 1874 je umrl nemški teolog in bibilicist David Friedrich Strauss. Pomembne so njegove študije o zgodovinskem Jezusu.
… 1878 je bil rojen avstrijsko judovski filozof Martin Buber.
… 1921 je umrl ruski intelektualec, anarhist in geograf Pjotr Kropotkin.
… 1921 Lenin v spomenici napove novo ekonomsko politiko.
… 1923 umrl britanski idealistični filozof Bernard Bosanquet.
... 1957 je umrl rojen madžarsko-ameriški matematik in logik John von Neumann.
... 1960 je umrl angleški filozof John Langshaw Austin.
... 1995 je umrl poljski logik in filozof Józef Maria Bocheński.
… 1999 je umrla irsko - britanska pisateljica, filozofinja Iris Murdoch. |
|
