Wikiprojekt Filozofija

V želji po čim več kakovostnih člankov o filozofih in filozofiji sem na Wikipediji odprl projektno stran, ki jo lahko učitelji in dijaki filozofije uporabijo v primeru kakšnih seminarskih nalog. Skozi dijaška in študentska leta skorajda ne pustimo kakšne intelektualne sledi, na Wikipediji napisan in objavljen članek pa je priložnost za to.
Cilj pa je pritegniti čim širši nabor sodelujočih šol, kjer je v programu filozofija. V šolskem letu 2014/15 lotili dijaki 3. letnika Gimnazije Bežigrad (GimB) pod mentorstvom profesorja Janija Kovačiča. Če bo k projektu poleg GimB v novem šolskem letu 2015/16 pripravljena pristopiti še katera od gimnazij ali filozofskih študentskih skupin, toliko bolje.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Filozofija

Kaj se dogaja? (13. teden)

29. marec 2017 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Kaj se dogaja? (12. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Neoliberalni napadi na revne – dr. Dušan Rutar

Datum dogodka: ponedeljek, 20. marec 2017 ob 18:00

Tokrat bo predavatelj govoril o psihologiji kot ideološki praksi in spreminjanju svetovnega reda, o zmožnostih ljudi za komunizem.

V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

********************************

Mestna knjižnica Ljubljana

Lev Tolstoj: moralist, pridigar ali nosilec svobode? – dr. Miha Javornik

Lev Tolstoj: moralist, pridigar ali nosilec svobode? – dr. Miha Javornik

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 22. marec 2017 ob 18:00

V ruskih raziskavah kulturnega razvoja se je zasidralo pojmovanje, da je mogoče rusko literaturo deliti na gogoljevsko in tolstojansko linijo. Kaj je značilnost slednje in v čem je moč Tolstojevega nauka, da je proti koncu njegovega življenja porodilo gibanje tolstojancev, ki so ga častili kot boga?

Ali to izhaja iz mojstrske ubeseditve nenehnega boja med konzervativci (slovanofili) in liberalci, pozicijo in opozicijo v Vojni in miru? Kako se je posrečil ta boj konvencij, strasti in zgodovinskih sprememb udejaniti na življenjski poti Tolstoju ter kako uzavešča to današnji človek sam pri sebi?

 

********************************

Mestna knjižnica Ljubljana

V iskanju naših korenin: zadnje tradicionalne kulture Afrike – Mare Lakovič

 V iskanju naših korenin: zadnje tradicionalne kulture Afrike – Mare Lakovič
 Prizorišče: Knjižnica Zalog

Datum dogodka: sreda, 22. marec 2017 ob 19:00

Divjine Namibije, Botsvane, Konga in Etiopije dajejo zatočišče zadnjim tradicionalnim plemenskim kulturam Afrike. Z izginotjem teh kultur ne izgubljamo samo zadnjih arhaičnih ljudstev sveta, ki izhajajo iz območja, ki je geografska zibelka človeštva, temveč tudi starodavna vedenja in genski zapis, ki razkriva fenomen in skrivnosti človeške evolucije.
Predavanje bo govorilo o problematiki izginjanja tradicionalnih plemenskih kultur Afrike.

********************************

 

 

SNG DRAMA Ljubljana

Pogovor s Svetlano Slapšak in ustvarjalci po predstavi

O Antigoni

Fotografija osebe SNG DRAMA Ljubljana.

sreda 22.3. ob 21.00, SNG Drama, Erjavčeva 1, LJ

 

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Simona Hamer se bo z igralci in igralkami uprizoritve pogovarjala o upornici in aktivistki Antigoni, vprašanjih, ki jih drama postavlja, in odgovorih, ki jih ponuja. Posebna gostja bo Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij, kritičarka, znanstvenica in antropologinja.

Pogovor bo v sredo, 22. marca, ob 21.00 na velikem odru.

Vstop je prost.

 

********************************

 

ZRC SAZU

Vabilo na javni posvet
Moč argumentov v javnosti
v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti

v četrtek 23. 3. 2017 ob 18h v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana)
Dobro podkrepljen in preverjen dokaz, argument ali podatek lahko hitro prepriča znanstvenike, da spremenijo svoja stališča in jih prilagodijo novim spoznanjem. Povsem drugače kot znanstvena skupnost pa se na argumente praviloma odziva širša javnost, ki racionalnih dokazov pogosto sploh ne sliši, zelo hitro pa se odzove na najrazličnejše bolj ali manj prepričljive zgodbe, ki jih spremljajo močna čustva.
Pri iskanju odgovorov na vprašanje, kakšne možnosti imajo strokovnjaki, kolumnisti in novinarji, da s svojimi jasno argumentiranimi stališči vplivajo na odnos širše javnosti do pomembnih problemov družbe, se nam bodo tokrat pridružili: profesor na Fakulteti za elektrotehniko in kolumnist časopisa Finance Tadej Kotnik, docentka na Fakulteti za družbene vede ter aktivistka za pravice gejev in lezbijk Barbara Rajgelj, novinar Mladine Staš Zgonik in raziskovalka komuniciranja znanosti Pika Založnik.

Organizatorji: Luka Omladič, Sašo Dolenc, Urša Opara Krašovec, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.

 

*********************************

Mladinska knjiga

Tolstojev literarni muzej Jasna Poljana med zgodovino in poslanstvom

23.03.17 ob 18:00 – 19:00 – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Kdaj je Jasna Poljana, ta oaza književnosti za mir, postala muzej? Kako je ušla revolucionarnim požigom, vojnim vihram in uničevalni sli tranzicijskih sil?
Tolstojev literarni muzej Jasna Poljana med zgodovino in poslanstvom

Forum slovanskih kultur in komisija nagrade Živa za najboljši slovanski muzej sta leta 2015 nagradila ruski literarni muzej Jasna Poljana, nekdanji dom velikana svetovne književnosti Leva Nikolajeviča Tolstoja, kot slovanski muzej leta. Kdaj je Jasna Poljana, ta oaza književnosti za mir, postala muzej? Kako je ušla revolucionarnim požigom, vojnim vihram in uničevalni sli tranzicijskih sil? Kakšni sta njeno poslanstvo in dejavnost danes?

Z dr. Galino Aleksejevo, vodjo raziskovanja v državnem muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in predsednico Mednarodnega odbora za muzeje literature v Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM) in Julijo Vronsko, vodjo mednarodnih projektov v muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in vodjo knjižne nagrade Jasna Poljana se bo na predvečer njunega predavanja v Cankarjevem domu ob zaključku Festivala Tolstoj, iskalec resnice pogovarjala založnica in pisateljica Tanja Tuma. Za prevod bo poskrbljeno.

Lepo vabljeni!

 

*************************************

 

Amnesty International Slovenije

VABILO na pogovor

Od kod in zakaj ljudje bežijo ter kako jih pričakamo pri nas –

Od kod in zakaj ljudje bežijo ter kako jih pričakamo pri nas - VABILO na pogovor
23. marca, ob 19. uri, Knjižnica Logatec

 

Z vami bosta Tereza Novak, Logatčanka in direktorica Slovenske filantropije, ki skrbi za boljše vključevanje begunk_cev in ljudem omogoča kopico možnosti za prostovoljske aktivnosti,

ter Jerneja Turin iz Amnesty International, organizacije, ki si prizadeva za človekove pravice in spremlja stiske in kršitve pravic begunk_cev po vsem svetu.

Govorili bosta o tem, zakaj begunke_ci zapuščajo svoje domove, s čim se soočajo na svoji poti, kdo in zakaj prihaja k nam, kako jih sprejmemo v Sloveniji ter kaj pozitivnega lahko prispevate sami.

Na koncu bo čas za vaša vprašanja in pogovor.

 

********************************

 

Študentsko sociološko društvo Sociopatija

Fotografija osebe Iskra.

23. marca ob 19.30 na FFUL, Aškerčeva 2, LJ

Drugo predavanje:
Primož Krašovec: Mediji, ideologija in tehnologija:
“V predavanju bom poskušal orisati zgodovinske spremembe, zaradi katerih so klasične teorije ideologije, ki ideologijo reducirajo na tekst in/ali diskurz, verjetno anahronistične. Prevlada teksta oziroma jezika/govora v družbenih situacijah, ki jih ponavadi razumemo kot ideološke, namreč ni transhistorična konstanta, temveč, nasprotno, stvar določenega zgodovinskega trenutka, ki trenutno mineva ali pa je že minil. Tehnološka podlaga ideološke prevlade jezika in teksta je bil tisk, institucionalna pa obvezno šolanje in sistem državnih šol. Ideološka prevlada tiska in teksta se sprva skrha že konec konec 19. in v zgodnjem 20. stoletju z izumom gramofona, fotografije, radia in filma, njen konec pa se začne z računalniki in elektronskimi mediji konec 20. stoletja. Ti radikalno spremenijo razmerje med družbeno psihično ekonomijo, individualno psihologijo ter ekonomskimi in političnimi vplivi na obe – vse do mere, ko morda ideologija, vsaj če jo razumemo kot manipulacijo z mišljenjem in verjetjem posameznikov s pomočjo diskurzivnih sporočil, ne obstaja več (ali pa vsaj ni več tako družbeno pomembna kot v preteklosti).”

 

*********************************

Cankarjev dom

Festival Tolstoj, iskalec resnice
TOLSTOJ IN JASNA POLJANA – NEKOČ IN DANES

*

V sodelovanju s Forumom slovanskih kultur
V ruskem jeziku s simultanim tolmačenjem

Gostje: dr. Galina Aleksejeva, Julija Vronska

Dr. Galina Aleksejeva
V iskanju resnice: Tolstoj in utopija

 

24. mar. 19:00, Kosovelova dvorana CD (brezplačne vstopnice)

 

Tolstoja je vse življenje zanimal fenomen utopije, zadnjih trideset let pa se je njegovo zanimanje še okrepilo. Zavedal se je, da člani utopičnih družb v Rusiji, Ameriki in drugod ne poskušajo uvesti socialnih reform, si pa prizadevajo dajati zgled, po katerem bi lahko ustvarili ideal »univerzalnega bratstva« kot ozadja za razvade meščanske družbe. Tolstoj je na utopično družbo gledal kot na nekakšno možnost Božjega kraljestva na Zemlji.

V pogovoru po predavanju bosta sodelovali:

Dr. Galina Aleksejeva je vodja oddelka za raziskovanje v državnem muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in predsednica Mednarodnega odbora za muzeje literature v Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM).

Julija Vronska, vodja mednarodnih projektov v muzeju Leva Tolstoja v Jasni Poljani in vodja podeljevanja literarne nagrade Jasna Poljana, bo predstavila to prestižno nagrado za sodobno literaturo. Strokovna žirija jo podeljuje avtorjem, ki s svojimi deli izpolnjujejo visoke umetniške standarde in sledijo humanističnim vrednotam.

 

##########################

Kaj se dogaja? (11. teden)

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA

Teden možganov 2017: Krizni novi svet

 Od 13. do 19. marca 2017

Atrij ZRC, Novi trg 2

Začetek leta 2017 deluje precej distopično; po mnenju medijev nam grozijo migranti, razpad EU, globalno segrevanje, teroristi, tajkuni, strokovnjaki in še cela vrsta podobnih tegob. Družbene krize se zrcalijo v življenjih posameznikov, ki se vsakodnevno spopadamo z novimi skrbmi, anksioznostjo, depresivnostjo in novodobnimi odvistnostmi – od spleta, pornografije, socialnih omrežij, videoigric. Vendar, ali je kriza nujno nekaj slabega?

Kriza predstavlja porušeno ravnovesje, ki opozarja na potrebo po spremembah. Na prvi pogled se zdi samo kot nesreča, a obenem predstavlja priložnost za izboljšanje, rast in razvoj. Skozi evolucijo so krize oblikovale človeško vrsto, skozi zgodovino so krojile našo kulturo, politiko in gospodarstvo, skozi posameznikovo življenje krize oblikujejo njegovo identiteto. So torej krize normalen in nujen del življenja? Je možna prihodnost brez kriz? Bi si to sploh želeli?

Pod naslovom Krizni novi svet prevprašujemo, ali je sodobna situacija nekaj novega, posebnega, apokaliptičnega. Ali je res taka kriza, kot vsi kričijo? Morda z odzivi, kot sta strah in stres, krizo še poglabljamo? Preučili bomo delovanje kriz v naših možganih in skupaj razmišljali, na kakšne načine v osebnih in družbenih krizah prepoznati priložnosti, da se iz njih izvlečemo še boljši, kot smo bili poprej.

Vabimo vas, da tretji teden v marcu znova posvetite možganom – sistemu, ki nam omogoča, da se prožno prilagajamo krizam in spremembam v okolju ter nas s tem ohranja pri življenju.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.

PROGRAM DOGODKOV:

http://www.sinapsa.org/tm/program/2017 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

ATRIJ ZRC, ponedeljkova plenarna predavanja:
http://www.sinapsa.org/tm/program/2017-03-13/Ljubljana

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

“Born to bi Wild” ali Rock’n’Roll in filozofija – mag. Marko Ogris

"Born to bi Wild" ali Rock'n'Roll in filozofija – mag. Marko Ogris

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 13. marec 2017 ob 17:30

Kakšen emancipatorni potencial so premogla različna kontra-kulturna gibanja baby boom generacije v desetletjih po 2. svetovni vojni? Kam so proti koncu 80. let minulega stoletja poniknili oziroma mutirali ideali in utopije te generacije mladih, divjih in zadetih?
Katere od teh utopičnih idealov nam še danes prebudi poslušanje rock muzike ali ogled filmov iz 60. in 70. let minulega stoletja? Kakšna je dediščina filozofije ter humanistike iz tega obdobja za naš čas, ko nobena od utopij, razen mogoče v marketingu, ne prepriča več?
**********************************

Ekonomska zgodovina denarja – dr. Zarjan Fabjančič

Ekonomska zgodovina denarja – dr. Zarjan Fabjančič

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: torek, 14. marec 2017 ob 18:00

Skoraj vse oblike denarja, denarnih nadomestkov in denarnih institucij imajo korenine daleč v preteklosti. Zakaj je nastala potreba po denarju; zakaj so nastale različne vrste denarja; kako in zakaj so nastajale denarne institucije?
Na predavanju boste dobili odgovore na ta in druga vprašanja povezana z denarjem.
*********************************

Ozvezdja knjig

vir: sl.wikipedia.org

Prizorišče: Knjižnica Prežihov Voranc

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 18:00

 

Hermann Hesse je bil nemški pesnik, pisatelj in slikar, ki se je znašel na nacističnem črnem seznamu. Med njegova najbolj znana dela spadajo Siddharta, Stepni volk ter Narcis in Zlatoust. Leta 1946 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Letos julija bo minilo 140 let od njegovega rojstva.
Večer bo vodila pisateljica Maia Pleiades.
********************************

Številke in črke, okrogla miza o povezovanju humanistike in naravoslovja – Pionirski dom v sodelovanju z založbo Malinc

vir: bukla.si

Prizorišče: Knjižnica Prežihov Voranc

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 18:00

Koliko v Sloveniji poznamo ukrajinsko književnost? Kako se povezujeta literatura in naravoslovje? Kako otrokom približati naravoslovje?

O vsem tem ob ukrajinski knjigi Zvezde in makova zrna s prevajalko in lektorico mag. Andrejo Kalc, profesorico matematike in strastno bralko mag. Mojco Novoselec ter pedagoginjo Vesno Tripković, ki je zasnovala in izvaja program zgodnjega naravoslovja v Pionirskem domu.

Pogovor bo moderirala urednica založbe Malinc dr. Barbara Pregelj.

********************************

Svet na pragu preobrazbe – Domen Šoberl

Svet na pragu preobrazbe – Domen Šoberl

Prizorišče: Knjižnica Jožeta Mazovca

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:00

Človek se v vsesplošni krizi vrednot, ki pretresa našo civilizacijo, začenja prebujati in zavedati svoje prave narave in namena življenja. Kaj prinaša ta preobrazba? Kako lahko ob pomoči visoko razvitih posameznikov oblikujemo družbeno okolje, v katerem se bo človekova kreativnost lahko polno izrazila ter dosežemo mir in ekološko zdrav planet?
********************************

Indijski budizem – Jan Ciglenečki

Indijski budizem – Jan Ciglenečki

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:30

Med štirimesečnim romanjem po svetih krajih budizma so nastale številne fotografije. Z njihovo pomočjo nas bo Jan Ciglenečki popeljal v historične kraje, ki so povezani z Budinim življenjem.

Od starodavnih mest v dolini reke Gange, kjer je v 6. stol. pr. n. št. živel Buda, prek jamskih samostanov skritih v džunglah osrednje Indije, vse do odmaknjenih tibetanskih gomp v ledenih puščavah Himalaje.

Nakazati želi tudi nadaljnji razvoj budizma s poudarkom na puščavnikih in meditativnih praksah.

Jan Ciglenečki v okviru projekta Dediščina puščavskih očetov izvaja pod okriljem American Research Centra v Kairu raziskave zgodnjega meništva. Lansko leto poleti je v iskanju analogij z egipčanskimi puščavniki preživel štiri mesece v Indiji, kjer je obiskoval tamkajšnje budistične puščavnike, askete in menihe.

********************************

Srčika sufizma – Jenček Elena

Srčika sufizma – Jenček Elena

Prizorišče: Knjižnica Fužine

Datum dogodka: sreda, 15. marec 2017 ob 19:30

Obstajajo številne religije, a sufizem je izmed vseh pomemben prav zato, ker je religija srca. Pravi sufi je tisti, ki ne sledi nekim načelom, navodilom, ampak zapusti kontrolo uma in se prepusti srcu.
V okviru glavne teme predavanja bo obstajal še delovni naslov: Zakaj je ljubezen tako boleča? To je prvo iz cikla treh predavanj in delavnic, ki jih bo izvedla dolgoletna učenka mojstra Osho-ja.
********************************

Johannes Brahms, Peter Iljič Čajkovski in Edvard Grieg – dr. Mitja Reichenberg

Johannes Brahms, Peter Iljič Čajkovski in Edvard Grieg – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 16. marec 2017 ob 18:00

Tokratno srečanje bo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.

V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.

Cikel Diskretni šarm komponistov.

 

##############################

 

Kaj se dogaja? (10. teden)

ZRC SAZU

7. marec 2017 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev knjige Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe. Predstavitev bo v Atriju ZRC, v torek, 7. 3. 2017 ob 19.uri.

V Šmarjeti pri Novem mestu rojeni Jože Karlovšek, je bil na Slovenskem prvi, ki je v sliki in besedi predstavil slovensko bajeslovje, kakor ga je kot umetnik sam videl. Delo je ostalo neobjavljeno več kot pol stoletja, sedaj pa ga je izdalo Društvo Slovenski staroverci. Karlovškova knjiga »Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe« je prva ilustrirana predstavitev slovenske mitologije, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele na zimski sončni obrat leta 2016. Karlovškovemu delu sta že leta 1959 napisala predgovor in uvodna poglavja dva najbolj znana slovenska etnologa, dr. Niko Kuret (1906–1995) in dr. Ivan Grafenauer (1880–1964). Knjigo so uredili člani Društva  Slovenski staroverci, strokovna komentarja pa sta prispevala umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda in etnologinja dr. Monika Kropej Telban.

**************************************

 

Mladinska knjiga

Okrogla miza: Ali je sovražni govor vojna napoved

08.03.17 ob 18:00 – 19:00Knjigarna in papirnica Konzorcij

Kakšne nevarnosti predstavljajo post-resnice, alternativna dejstva in odkrit sovražni govor za današnjo družbo, kako je mogoče pojave zajeziti ali kako jih pravno obravnavati?
Okrogla miza: Ali je sovražni govor vojna napoved

Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira se bo ob letošnjem 49. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu na sestanku mednarodnega ženskega odbora posvetil sovražnemu govoru in njegovim zaskrbljujočim posledicam za mir. Hkrati poteka pod pokroviteljstvom predsednika Slovenije, gospoda Boruta Pahorja na slovenskih srednjih šolah natečaj za dijaški esej z naslovom: Ali je sovražni govor vojna napoved?

Kot uvodni dogodek bomo v Knjigarni Konzorcij vprašali strokovnjake, kakšne nevarnosti predstavljajo post-resnice, alternativna dejstva in odkrit sovražni govor za današnjo družbo, kako je mogoče pojave zajeziti ali kako jih pravno obravnavati. Z gosti raziskovalko medijev dr. Jerco Legan Cvikl, novinarjem Janezom Markešem in odvetnikom – pisateljem dr. Petrom Čeferinom se bo pogovarjala Tanja Tuma, vodja ženskega odbora Mira in pobudnica šolskega projekta.

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

 

************************************

 

Nova akropolaMestna knjižnica Ljubljana

Duša ženske – Ivana Palajsa

Duša ženske – Ivana Palajsa

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: sreda, 08. marec 2017 ob 18:30

Predavateljica Nove Akropole se bo ob prazniku, posvečenem emancipaciji ženske v sodobni družbi, posvetila ženski kot Dami, ki mora v moškem prebuditi Viteza. Tekmovanje z moškim na njegovem področju je zmota, ki ženske ne dela močne in srečne.
Njena moč je v lepoti, harmoniji in ljubezni. Razviti mora svoje ženske potenciale.

 

*************************************

 

Študentsko filozofsko društvo

V četrtek, 9.3., bo ob 15:30 v študentskem prostoru R1B* potekala razprava o prenovi študijskih programov Oddelka za filozofijo. Rok za prenovo programov se hitro bliža, zato je ključno, da se pripravi kakovostno študentsko mnenje. Predstavili bi ga v obliki študentskega predloga za nove predmetnike. Pogovarjali se bomo o temeljnih predmetih, ključnih za teoretski razvoj tako enopredmetnih kot dvopredmetnih študentov, o razporeditvi predmetov in o predlogih za nove predmete.
Vabljeni ste vsi študenti filozofije, bivši študenti in interesenti za študij. Upam, da se v četrtek vidimo v čimvečjem številu.
*Vhod v študentski prostor je iz notranjega dvorišča.

 

*************************************

 

Fotografija osebe Simon Habjan Nov Profil.

 

********************************************************

OPOMNIK: VSAK TRETJI TEDEN V MARCU JE –

Teden možganov 2017: Krizni novi svet

SiNAPSA, 14. 3. 2017

Od 13. do 19. marca 2017

Atrij ZRC, Novi trg 2

 

Več: http://www.sinapsa.org/tm/program/2017

###########################

Kaj se dogaja? (9. teden)

V kraljestvu dokumentarnega filma. Filmski esejizem – Nina Cvar

V kraljestvu dokumentarnega filma. Filmski esejizem – Nina Cvar

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 27. februar 2017 ob 18:00

Na četrtem srečanju filmskega kluba se bomo osredotočili na temo, ki se zaradi specifične kombinatorike ponuja kot plodno izhodišče za razmišljanje o odnosu med dokumentarnim filmom in procesi samopremišljevanja.
V ta namen si bomo ogledali tudi nekaj žlahtnih del filmske esejistke in ob tem ponovili znanje, ki smo ga osvojili na prvih treh srečanjih.

*****************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Preveč mislimo in premalo čutimo: Razvoj zavesti – Viktorija Kos

Preveč mislimo in premalo čutimo: Razvoj zavesti – Viktorija Kos

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: sreda, 01. marec 2017 ob 18:30

V predavanju bo Viktorija Kos, avtorica knjige Razcvet zavesti, govorila o človeku, ki je v procesu nastajanja, razvoja zavesti. Ko je človek zelo umski in veliko razmišlja, je napet, zagrenjen in neobčutljiv.

Ko pa je v resničnem stiku s seboj in drugimi, je vesel in osrečuje druge. Naša zavest, duša, katere narava je radost, bi morala priti na dan.

 

****************************

 

 Mestna knjižnica Ljubljana

Manfred Spitzer: Digitalna demenca – Vesta Vanell

Manfred Spitzer: Digitalna demenca – Vesta Vanell

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: sreda, 01. marec 2017 ob 19:30

 

Psihiater in raziskovalec možganov Manfred Spitzer se je v knjigi Digitalna demenca lotil aktualne teme: vpliva digitalnih medijev na možgane, pri čemer so ga še posebej zanimali mladih in učenje. Na osnovi poskusov ugotavlja, da so digitalni mediji (tudi TV) izjemno škodljivi za razvijajoče se možgane, kjer pustijo porazne posledice.
Zaradi digitalizacije možganov se šolarji se ne morejo več koncentrirati, študenti pa ne znajo več študirati.

***************************

 

ZRC SAZU in Mirovni inštitut
vabita na posvet

Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti? ,

ki bo  v četrtek, 2. marca 2017, od 17. do 20. ure, v Atriju ZRC.

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja  korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, bodo udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu bodo sodelovali/e: Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor), Andrej Rozman Roza, Andreja Vezovnik (Fakulteta za družbene vede UL), Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), Boštjan Videmšek (novinar Dela), Tadej Troha (Filozofski inštitut ZRC SAZU) in Uršula Lipovec Čebron (Filozofska fakulteta UL).  Moderirala bo Marina Lukšič Hacin, Inšitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

Na osnovi razprave bo pripravljen redakcijski zapis predlogov za ukrepanje, namenjen široki distribuciji. Pogovoru bo sledilo druženje ob čaju. Zaradi lažje organizacije vas vljudno naprošamo za predhodno prijavo tukaj.

Vljudno vabljeni!

 

******************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Huxley in njegov krasni novi svet; fikcija ali preroštvo – mag. Tatjana Rozman

Huxley in njegov krasni novi svet; fikcija ali preroštvo – mag. Tatjana Rozman

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 02. marec 2017 ob 18:00

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?.

 

*****************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Zvezdni prah v nas – prof. dr. Tomaž Zwitter in prof. dr. Marko Uršič

Zvezdni prah v nas – prof. dr. Tomaž Zwitter in prof. dr. Marko Uršič

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: četrtek, 02. marec 2017 ob 18:30

Ciklus srečanj Svetovi narave, ki so se v preteklih mesecih odvijali v knjižnici, bomo zaključili s prav posebnima gostoma. Doktorja znanosti, ki delujeta vsak na svojem področju in vesolje vidita z različnimi očmi, nam bosta predstavila nekatere poglede, ki se odpirajo v razumevanju meja našega obstoja.

 

****************************
Fotografija osebe Simon Habjan Nov Profil.
#####################

Kaj se dogaja? (8. teden)

Mladinska knjiga

Užitek, vednost, oblast

21.02.17 ob 18:00 – 19:00 – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Pogovor z avtorjem Milanom Balažicem
Užitek, vednost, oblast

Vas zanima, kako sta povezani matematika in politika? Hočete vedeti, zakaj je lepo število matematikov in logikov bilo norih? Ali morda, v kakšnem nenavadnem razmerju so matematična logika, kolektivna politična norost in singularni užitek? Vse in še več lahko izveste med pogovorom z Milanom Balažicem, ki bo predstavil svoje življenjsko delo Užitek, vednost, oblast, in dr. Nino Krajnik, lacanovsko psihoanalitičarko.

Vljudno vabljeni!

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vabimo na pogovor s p. dr. Karlom Gržanom

ob izidu nove knjige

VSTANIMO, V SUŽENJSTVO ZAKLETI! Stop smrtonosni igri polov!

Založba Sanje, november  2016.

Knjižnica Otona Župančiča

četrtek 23. februar 2017, 17:30

Kersnikova 2 / III., Lj.

Pogovor bo vodil prof. dr. Marko Pavliha

•Vrojeni smo v svet dvojnosti – v napetost med dobrim in hudim, med ‘našimi’ in ‘nenašimi’.

•Ali bomo v tem svetu dvojnosti še naprej sproščali napetosti v nekonstruktivni konfliktnosti (dvo-bojevanju) ali pa jo bomo izkoristiti za evolucijski premik? Kako?

•Sprava po slovensko: ko dogodki preteklosti postanejo naboji za obstreljevanje v sedanjosti.

•Čas je, da razkrijemo zver (ekonomizem oz. krematistiko) preoblečeno v ovčjo kožo (ekonomije), ki zajeda ljudi in stvarstvo za korist izbrancev.

•Upanje prihodnosti temelji na sleherniku – tudi na tebi!

“… Za tako nezavidljiv položaj je kriva tudi naša slepa vdanost. … Čas je dozorel!… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati  moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji… ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas  ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.”

Organizatorji:

p. S. Šinkovec, M. Pavliha, B. Bračič-Fabjančič in A. Smrečnik

 

v četrtek, 23. februarja, ob 19. uri, vas vabimo v Atrij ZRC na pogovor z naslovom Paradoks neplačanega dela: Možne poti in oblike povezovanja prekarnih delavcev?

Izhodišče pogovora je nova knjiga Katje Praznik Paradoks neplačanega umetniškega dela: avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem (Založba Sophia, 2016). Pogovor bo vodil Primož Krašovec, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleg avtorice pa bodo sodelovali:

  • Jadranka Plut, predsednica Društva Asociacija, kuratorica in umetniška voditeljica Galerije Alkatraz
  • Mojca Puncer, filozofinja, predavateljica na filozofski in pedagoški fakulteti v Mariboru ter fakulteti za dizajn v Ljubljani, neodvisna kuratorica, teoretičarka in kritičarka
  • Marko Funkl, glasbenik ter predsednik in aktivist Gibanja za dostojno delo in socialno družbo
  • Goran Lukič, politolog in predsednik Delavske svetovalnice
  • Srečko Pulig, publicist, prevajalec in novinar iz Zagreba

Čeprav je tematika knjige povezana z umetnostjo in kulturno politiko, bo predstavitev knjige in pogovor o problemih, ki jih odpira, zastavljen širše. Razpravljali bomo o teoretičnih, aktivističnih in sindikalističnih podlagah za organiziranje prekarnih delavcev, o skupnih imenovalcih bojev za preprečevanje prekarnega dela. Kako povezati razpršene iniciative, ki partikularno organizirajo prekarne delavce, saj se pogosto opirajo na področne specifičnosti dela? Je smiselno te iniciative povezati in artikulirati skupne cilje?

Katja Praznik je sociologinja, docentka na Državni univerzi New York v Buffalu, kjer poučuje kulturno politiko. Pred tem je bila kot samozaposlena v kulturi aktivno vključena v boje za izboljševanje razmer za delo neodvisnih kulturnih delavcev in umetnikov v Sloveniji.

Kratka predstavitev knjige: avtorica proučuje vzpon prekarnih delovnih razmer in neplačanega umetniškega dela v socializmu ter poslabšanje delovnih razmer kulturnih delavcev in ukrepe kulturne politike v obdobju prehoda v postsocializem. Z analizo ukrepov kulturne politike in umetniških bojev za novo vlogo umetnosti v socialistični družbi dokazuje, da je socialistični socialni državi spodletelo oblikovati tak produkcijski model za umetnost, ki bi se izognil neplačanemu delu. Posledica tega je bil nastanek alternativne umetniške scene, ki je sčasoma postala sidrišče prekarnih delovnih razmer. Z vidika politične transformacije socializma in vzpona neoliberalne vladavine analizira neplačano umetniško delo in uvedbo konkurenčnih odnosov na trgu kulturniške delovne sile – tako je kulturna politika na novo opredelila kulturne delavce, namreč kot kulturne podjetnike. Pojasnjuje postsocialistični paradoks neplačanega umetniškega dela: medtem ko država še vedno (so)financira kulturno produkcijo kot javno dobrino, umetniško delo regulira z rabo izkoriščevalskih tehnik.

Prireditev, ki poteka v organizaciji Založbe Sophia in Knjigarne Azil podpira Javna agencija za knjigo RS.

 

#########################

Kaj se dogaja? (7. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Filozofija in užitek branja – mag. Marko Ogris

Rembrandt van Rijn: Umetnikova mati

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 13. februar 2017 ob 17:30

Vsaj po iznajdbi tiska je branje marsikje veljalo za nujni del samo-vzgoje človeka kot družbeno in etično občutljivega posameznika. Danes, v dobi spektakla digitalnih medijev, ko našo potrebo po branju poganja le še adrenalin do šokantnih novic, udarnih tvitov in kolažev spletnih portalov ter družabnih omrežij – se zdi prej nasprotno.

Kje pa je danes mesto filozofskega čudenja ali radovednost duše, ki se človeku praviloma prebudi ob branju leposlovja, filozofije in humanistike?

Koliko še verjamemo v samo-vzgojo duha preko poglobljenega branja, ki je bilo nekdaj ključno za razvoj človekove domišljije, spomina in moči osredotočanja?

In navsezadnje, zakaj bi vse to v dobi inflacije vse bolj domiselnih pametnih aplikacij pri našem vsakdanjem delu sploh še potrebovali?

 

***************************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Giuseppe Verdi, Richard Wagner in Giacomo Puccini – dr. Mitja Reichenberg

Giuseppe Verdi, Richard Wagner in Giacomo Puccini – dr. Mitja Reichenberg

Datum dogodka: četrtek, 16. februar 2017 ob 18:00

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 16. februar 2017 ob 18:00​Na tokratnem srečanju bomo spoznali veliko trojico, vladarje klasičnega repertoarja vseh opernih hiš po svetu. Italijan Giuseppe Verdi (1813–1901) in Nemec Richard Wagner (1813–1883) sta se rodila istega leta, nekoliko kasneje pa še Italijan Giacomo Puccini (1858–1924). Omenjeni predstavljajo najbolj popularno razumevanje opere kot velike glasbene drame, z njimi se tako rekoč konča vse, kar se je imelo zgoditi v tej glasbeni zvrsti.

Cikel Diskretni šarm komponistov.
###########################################

Kaj se dogaja? (6. teden)

Cankarjev dom

Dialogi Nemčija : Slovenija
PSIHOPATOLOGIJA POLITIČNO-EKONOMSKEGA VSAKDANA

Gosta: dr. Joseph Vogl, dr. Mladen Dolar; povezuje: dr. Samo Tomšič

10. feb. 11:00, Klub CD

Tokrat se bodo prof. dr. Mladen Dolar, prof. dr. Joseph Vogl in dr. Samo Tomšič spraševali, kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekomskega vsakdana in od kod nemara izvirajo. Premišljevali bodo, zakaj so t. i. ekonomske znanosti, ki se rade postavljajo od bok naravoslovnim, pravzaprav strukturirane kot teodiceje, pri katerih odloča božja previdnost, ne pa matematika. Kaže, da pri tem pod vprašaj ne postavljajo niti kapitalističnega sistema niti gospodarsko-političnih ureditev. Nasprotno naj bi bili nezanesljivi državljani tisti, ki odpovejo, ureditev trga deluje – vsaj po mnenju tako imenovanih »gospodarskih modrecev«, katerih napovedi, vsaj kar zadeva stik z realnostjo, pogosto spominjajo bolj na loterijo in igre na srečo.
Učinek spominja na srednjeveško miselnost, po kateri so katastrofe in vojne s človeškega območja odgovornosti povzdignili v božje. Moč vladarjev je tako bila upravičena – vse večja revščina in razcepljanje pa sistemsko podkrepljena.

Pogovor bo potekal v slovenščini in nemščini – s simultanim tolmačenjem.

.

##############################################

Kaj se dogaja? (5. teden)

Mladinska knjiga

Predstavitev knjige Schindlerjev vojak

31.01.17 ob 18:00 – 19:00 – Mestna knjigarna Novo mesto

Pogovor z avtorjem Rastom Božičem, ki je v knjigi popisal zgodbo Staneta Ponikvarja.
Predstavitev knjige Schindlerjev vojak

Odisejska zgodba in spomini Staneta Ponikvarja (1924–2012), rojenega in doma z Mirne na Dolenjskem v Sloveniji, ki so ga po prisilni mobilizaciji v nemško okupacijsko vojsko med drugo svetovno vojno vključili v enoto Oskarja Schindlerja (1908–1974), razvpitega nemškega podjetnika, in – kot se je izkazalo – zavetnika smrti zapisanih Židov.

Avtor Schindlerjevega vojaka Rasto Božič je kot tankočuten spremljevalec družbenega dogajanja na Dolenjskem naletel na zanimivo pripoved prisilno mobiliziranega nemškega vojaka Stanka (Stanislava) Ponikvarja, roj. leta 1924. Ta mu je zaupal osebno zgodbo, ki se nanaša na njegovo prisilno mobilizacijo v nemško vojsko leta 1942, vključitev v enote SS in delovanje v koncentracijskih taboriščih Mauthausen in Auschwitz. V obeh je videl strahote popolnega razčlovečenja taboriščnikov, ki so bili za naciste samo številke. Spoznal je hladen, industrijski značaj ubijanja in uničevanja manj vrednih ras, kot so bili v prvi vrsti Judje, za njimi Romi in seveda Slovani, predvsem Rusi in Poljaki, pa tudi Slovenci. Kar je povedal, je zanimivo za širšo javnost, saj na osnovi osebne izkušnje in podoživljanja taboriščnega utripa na pripovedni način dodatno potrjuje preizkušene metode nacističnega genocida med drugo svetovno vojno v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Ponikvar sam ni bil taboriščnik, je pa spoznal ustroj taborišča in njegovo funkcioniranje, predvsem v luči stražarjev in njihovih nalog. Dr. Marjan Toš, muzejski svetovalec

Lepo vabljeni!

 

**************************************************

Užitek kot kategorična zapoved sodobnega časa – mag. Tatjana Rozman

Užitek kot kategorična zapoved sodobnega časa – mag. Tatjana Rozman

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 02. februar 2017 ob 18:00

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih potreb in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo.

Ključni poudarki teme:
Užitek kot ideološki mehanizem v preteklosti ( Hieronimus Bosch )
Michel Foucault; disciplina telesa in mehanizmi nadzora
Princip želje v lacanovski filozofiji

Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.

 

*******************************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Dokumentarni film: Razvoj znanosti

Dokumentarni film: Razvoj znanosti

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: četrtek, 02. februar 2017 ob 18:30

Film govori o človekovi želji izvedeti, kaj je tam zunaj v vesolju, iz česa je svet, kako smo prišli sem. V napetih zgodbah nas vodi do osnovnih in presenetljivih pripovedi, kako so velikani znanosti znali opazovati svet in sprejemati zaključke, ki se nam danes zdijo vsakdanji, nekoč pa so pomenili spreminjanje uveljavljenih pogledov na svet.
***************************************************
Fotografija osebe Simon Habjan Nov Profil.
============================================

Kaj se dogaja ? (od 19.12. do 25.12.2016)

Mestna knjižnica Ljubljana

Pro et contra – Tanja Tomšič

Pro et contra – Tanja Tomšič

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: ponedeljek, 19. december 2016 ob 17:30

Debatiranje je stalnica povsod, kjer uresničujemo sebe, svoje želje, potrebe in z lahkoto dosežemo zastavljene cilje z znanji tehnik uspešnih ugovorov nasprotnim stališčem. Te tehnike nam pomagajo, da okolica dobro sprejema naša izražanja mnenj. Niz desetih srečanj pripravljamo za mlade in odrasle.
********************************************************

Naporna svoboda – dr. Dušan Rutar

Naporna svoboda – dr. Dušan Rutar

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: ponedeljek, 19. december 2016 ob 18:00

Predavatelj bo tokrat govoril o etični subjektivnosti, odgovornosti do drugega človeka, moralnem življenju in smislu eksistence.

V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

********************************************************

FILOZOFSKA FAKULTETA UMB

Čas (brez) alternative

Predavanje Rudija Rizmana

V torek, 20. 12 ob 9.40 bo v predavalnici 0.1 na Filozofski fakulteti v Mariboru potekalo predavanje priznanega slovenskega sociologa Rudija Rizmana.

Gre za enega največjih strokovnjakov sociologije v Sloveniji, ki deluje kot gostujoči predavatelj tudi na Harvardu, berlinski univerzi, v Bologni ter Karlovi univerzi v Pragi. Njegovo predavanje nosi naslov “Čas (brez) alternative”, to pa je tudi naslov knjige, ki jo je izdal pred dvema letoma. V njej kritično pokriva teme globalizacije, neoliberalizma, EU v slepi ulici, geopolitične vloge ZDA, terorizma ter državljanskega upora. Vljudno vabljeni!

Več na: https://www.facebook.com/events/215449155574122/

 

****************************************

 

Literarno-umetniško društvo Literatura

Ad hoc: Podlogar, Detela, Stefančič, Erič

december 23 @ 19.0021.00

Na pesniški branji pesnika in filozofa Gregorja Podlogarja ter fizika, inovatorja in pesnika Andreja Detele se bosta odzvala glasbenik in oblikovalec Etbin Stefančič ter akademski slikar, ilustrator in avtor animiranih filmov Milan Erič. Povezuje Petra Koršič.

Dogodek organizira LUD Literatura v soorganizaciji Trubarjeve hiše literature in s podporo Javne agencije za knjigo RS.