Wikiprojekt Filozofija

V želji po čim več kakovostnih člankov o filozofih in filozofiji sem na Wikipediji odprl projektno stran, ki jo lahko učitelji in dijaki filozofije uporabijo v primeru kakšnih seminarskih nalog. Skozi dijaška in študentska leta skorajda ne pustimo kakšne intelektualne sledi, na Wikipediji napisan in objavljen članek pa je priložnost za to.
Cilj pa je pritegniti čim širši nabor sodelujočih šol, kjer je v programu filozofija. V šolskem letu 2014/15 lotili dijaki 3. letnika Gimnazije Bežigrad (GimB) pod mentorstvom profesorja Janija Kovačiča. Če bo k projektu poleg GimB v novem šolskem letu 2015/16 pripravljena pristopiti še katera od gimnazij ali filozofskih študentskih skupin, toliko bolje.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Filozofija

Kaj se dogaja? (od 12.2. do 18.2.)

Mestna knjižnica Ljubljana

Človekova svobodna volja v dobi umetne inteligence – mag. Marko Ogris

Človekova svobodna volja v dobi umetne inteligence – mag. Marko Ogris

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 12. februar 2018 ob 17:30 

Zakaj je človek edino bitje, ki mu pripisujemo sposobnost svobodnega odločanja? Ali s stališča sodobne znanosti o možganih sploh lahko govorimo o svobodni volji, zavestni presoji in avtonomnem odločanju posameznega človeka?

In navsezadnje, katera področja človeškega delovanja bodo še dolgo ostala zunaj dometa umetne pameti strojev in algoritmov?

Kako so svobodno voljo opredelili predstavniki različnih miselnih tradicij v zgodovini filozofije – od Sokrata do Freuda?

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Simbolika presežnega v judovski umetnosti – Jošt Snoj

Simbolika presežnega v judovski umetnosti – Jošt Snoj

Prizorišče: Trubarjeva hiša literature

Datum dogodka: torek, 13. februar 2018 ob 18:00 

Od religije in umetnosti staroselcev prehajamo k judovski umetnosti. Pogledali si bomo, kaj pomeni prepoved: »Ne delaj si rezane podobe« (2 Mz 20,4), ki je druga zapoved dekaloga, danega Judom po Mojzesu. Kaj želijo povedati goreče table Postave in kakšen vpliv imajo na umetnost?

 

*********************************

 

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

K18: Cikel predavanj iz umetnostne zgodovine

V galeriji K 18 pripravljamo cikel predavanj iz umetnostne zgodovine, ki se bodo odvijala vsak torek od februarja do junija. Drugo srečanje bo v torek, 13. 2. 2018, ob 18:00. Predavanja bodo trajala dve šolski uri, izvajal pa jih bo uni. dipl. umetnostni zgodovinar Simon Žlahtič.

 

*******************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Naše mesto v vesolju – Ludvik Jevšenak

Naše mesto v vesolju – Ludvik Jevšenak

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: torek, 13. februar 2018 ob 18:30

Ali obstaja karta vesolja, po kateri bi lahko ugotovili, kje je naše mesto v njem? Ogledali si bomo nekaj astronomskih dimenzij – razsežnosti, razdalj in velikosti nebesnih teles. Ljudje smo po telesni velikosti zanemarljivo majhni na Zemlji in tudi Zemlja sama je med manjšimi planeti v Osončju, Sonce pa enako majhno v Rimski cesti. Tako bi lahko nadaljevali in si postavljali vedno nova razmerja do globin vesolja.

 

********************************

 

Fotografija osebe Levica Ljubljana.

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Retorika: kako naj povem, da me bodo drugi z veseljem in radi poslušali? – Tanja Bratkovič Pirc

vir: en.wikipedia.org

Prizorišče: Knjižnica Rudnik

Datum dogodka: četrtek, 15. februar 2018 ob 17:00

Pesnik se rodi, govornik se izoblikuje. Nekateri ljudje imajo naravni dar lepega govorjenja in jih drugi radi poslušajo in se zbirajo okrog njih. Kako jim to uspe?
Na delavnici bomo spoznali in uprizorili govorniške vaje, kot so jih izvajali v antični Grčiji in jih primerjali z današnjim poukom retorike. Na zabaven način se bomo učili, kako biti všeč in prepričati drug drugega.

 

********************************

 

Mariborska knjižnica

Arthur Schopenhauer – Trdovratni človek morale

ZARADI BOLEZNI ODPADE, v Salon uporabnih umetnosti v Mariboru, na dogodek v sklopu filozofskega februarja, ki ga organizira Mariborska knjižnica.

Če je misel Arthurja Schopenhauerja pri nas manj prisotna, tega zagotovo ne moremo trditi za filozofsko in kulturno tradicijo onkraj naših meja. Nanj so se sklicevali takšni velikani kot npr. Lev Tolstoj, Thomas Mann, Heinrich Hesse, Carl Jung, Friedrich Nietzsche in Ludwig Wittgenstein. Filozofa, ki ga kot osrednje miselno izhodišče zaznamuje etično in moralno delovanje, bosta ob 200-letnici izida njegovega ključnega dela Svet kot volja in predstava predstavila dr. Cvetka Tóth, redna profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, in filozof mag. Igor Černe.

 

 

###########################

Kaj se dogaja? (od 5.2. do 11.2.)

5. februar 2018 ob 19:00, Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

»V nekaterih zaporih je v celicah za 8 ljudi po 20 žensk skupaj z dojenčki. Nekatere ležijo na odeji na betonskih tleh.«

»Neka ženska je bila zadržana v porodnišnici nemudoma po porodu, druga, ko je obiskala zaprtega moža, otroci so ostali sami na parkirišču. Neka ženska je izgubila razum zaradi mučenja policije. Kljub diagnozi so jo nazaj v zapor poslali samo za to, ker oblast ni mogla najti njenega moža – novinarja.«

»Nobenemu otroku ne bo nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost.« Člen 37, b Konvencija o otrokovih pravicah

Vljudno vabljeni na razstavo slik in risb mladoletnih begunk in beguncev, ki so v strahu pred turškim režimom pridobili mednarodno zaščito na Nizozemskem. Razstavo bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 19. uri v Atriju ZRCodprla dr. Anica Mikuš Kos upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja ter  Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic.

Razstava upodablja usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji brez sodnega postopka podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 so tako zaprli več kot 17.000 žensk skupaj z več kot 668 malčki, mlajšimi od šest let. Število 668 je bilo zabeleženo lanskega avgusta, ta številka je postala simbol. Pod geslom »688« so se po celem svetu zvrstili protesti, ozaveščanje in enoglasni apel na mednarodno skupnost o nevzdržnih razmerah v turških zaporih. Številka je simbolna, realno število zaprtih otrok pa je trenutno precej večje in vztrajno narašča.

Praksa zapiranja brez sojenja ali dokazane krivde je v Turčiji dejstvo. Dogajajo se zapiranja domačih in tujih novinarjev, pisateljev, intelektualcev ter aktivistov in preganjanje takšnih ali drugačnih, domnevnih ali resničnih opozicijskih in disidentskih skupin. Zlasti od lanskega junija pa so zapiranja, skupaj s poročili o mučenjih, stalnica. Posebno zastrašujoča so poročila o sistematičnem zapiranju žensk in otrok. Ženske so namreč skupaj z otroki zaprte v prenatrpanih celicah, osnovne potrebščine so jim onemogočene.

Podatki o tistih, ki jim je bila odvzeta prostost pred samim začetkom sojenja, so zgovorni sami po sebi: marca 2016 je v zaporih na začetek sojenja čakalo 26.257 ljudi, leto pozneje je ta številka narasla na 80.482. Zaradi tako obsežnega porasta števila zaprtih so zapori močno preobremenjeni, zaprti pa živijo v nehumanih razmerah. Poleg pomanjkanja prostora prihajajo iz Turčije tudi številna pričanja o mučenjih političnih zapornikov, ki jih izvaja policija. Družinski člani sumljivih državljanov so pogosto talci in orodje policijskega režima, da iz osumljencev izvlečejo lažna priznanja o neosnovanih obtožbah ali pa podpišejo pričevanja, ki so bila že vnaprej pripravljena. Stockholm Center for Freedom v svojem poročilu Jailing women in Turkey poudarja, da so taktike zapiranja otrok in družin zaskrbljujoč korak v razmahu diktature.

Razstavljene slike so preprost izraz stiske otrok in žensk, ki so doživeli turške zapore in imajo tam še vedno sorodnike, prijatelje in znance. Pričajo o razlogih ljudi, ki iščejo zatočišče v Evropski uniji, in opozarjajo, kaj bi jih čakalo, če jih Evropa ne bi/ne bo sprejela. Najmanj, kar lahko storimo, je, da jim prisluhnemo.

Zakaj je to pereča tema tudi za slovensko javnost? Od predlanskega junija je namreč v Sloveniji poiskalo zatočišče najmanj devet turških družin skupaj s štirinajstimi otroki. Kakšna bo njihova usoda? Še vedno ne vemo, kako bodo razsodili slovenski odločevalski organi. Rok razrešitve prošenj za azil je večini družin že potekel, dobili so le medle pozive k predložitvi dodatnih dokazil, da bi bila njihova prošnja utemeljena. Kako se bodo odločili slovenski organi? Kaj čaka družine v Sloveniji v primeru, da se bodo morale vrniti v Turčijo?

ZA MEDIJE:
Vabljeni na novinarsko konferenco v Atrij ZRC na dan otvoritve, torej 5. 2. 2018, ob 11. uri. Če bi želeli intervjuvati ali se srečati s posameznikom ali družino, ki čaka na razrešitev prošnje za azil, prosimo, pokličite telefonsko številko 040 702 921. Pogoj za izjavo je, da osebni podatki in identiteta posameznikov ostanejo anonimni, saj se zaradi varnostnih razlogov nočejo medijsko izpostavljati.

Organizacija: ZRC SAZU

Podporo razstavi so izrazile sledeče organizacije : Radio Študent, BSD Slovenija, Časopis za kritiko znansti, Klub ČKZ, Društvo UP Jesenice, Studio Humanitas, Kud Mreža, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Mesto žensk Društvo za promocijo žensk v kulturi, Kulturno društvo Gmajna, Second Home v Rogu, Slovenska Filantropija, Ambasada Rog, Društvo Odnos, Kralji Ulice, Kolektiv za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (spol.si), Slovenski PEN, Kolektiv Rdeče Zore, Inštitut 8.marec ter številne posameznice in posamezniki!

Spremljevalni dogodki:
– Radio Študent: pogovor o politični situaciji in vlogi mednarodne skupnosti v odnosu do Turčije, 13. 2. 2018, ob 19. uri.
Slike iz sklopa Projekt668 bodo na ogled tudi v Pritličju (2.2.-15.2) ter v Galeriji Pedagoške Fakultete (7.2.2018)

*****************************************

 

ODDELEK ZA FILOZOFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE ULJ

Fotografija osebe Boris Blagotinšek.

V torek, 6. februarja 2018, bo na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval dr. Vojtěch Hladký s Karlove univerze v Pragi na temo »Papirus iz Dervenija in Heraklit«. Predavanje (v angleščini) bo ob 14.00 v predavalnici 345 in bo odprto za javnost. Več o predavatelju in predavanju na tej povezavi.

*************************************

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

K18: Cikel predavanj iz umetnostne zgodovine

V galeriji K 18 pripravljamo cikel predavanj iz umetnostne zgodovine, ki se bodo odvijala vsak torek od februarja do junija. Prvo srečanje bo v torek, 6. 2. 2018, ob 18:00. Predavanja bodo trajala dve šolski uri, izvajal pa jih bo uni. dipl. umetnostni zgodovinar Simon Žlahtič.

Ker je umetnostna zgodovina ogromno polje, ki smo si ga zastavili predstaviti na obvladljiv način, ni namen predavanj poglabljanje v detajle, ampak pregled umetnosti v strnjeni obliki s poudarki na bistvu in temeljnih delih umetnostno-zgodovinskega kanona. Udeleženci boste pridobili osnovno znanje na področju umetnosti, ki je ključnega pomena za razumevanje tako starejše umetnosti, kot tudi sodobnih umetniških praks. Predavanja so zastavljena po principu eno srečanje – ena tema.

 

Dvajset sklopov bo predstavljenih po naslednjem vrstnem redu: Prazgodovina, mezopotamija, Egipt, Grčija, Rim, Zgodnje krščanska umetnost, predromanika, romanika, gotika, renesansa, manierizem, barok, rokoko, klasicizem, historicizem, secesija, avantgardne smeri, modernizem, postmodernizem, sodobna umetnost.

Info: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

 

***********************************

 

Mladinsko informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Predstavitev dnevniških zapisov Calais, Calais: fašizem meja in skrajne desnice

V sredo, 7. 2. 2018, te v okviru Knjižnice tete Rose ob 18.00 vabimo v INFOPEKO na predstavitev in branje slovenskega prevoda dnevniških zapisov, ki orisujejo travmatične izkušnje v begunskem centru v francoskem pristaniškem mestu Calais, ki ga je Pekarna Magdalenske mreže izdala v decembru 2017. PDF prevoda je dostopen na povezavi.

 

“V Calaisu je devetnajstletnik, ki mu je ime Kevin Reche, ustvaril Facebook stran Sauvons Calais. Rešimo Calais. Identitarci, desnica. Sprva sem mislila, da gre za slabo šalo.

Savons Calais si želi mesto brez migrant_ov in aktivstk_ov. Sauvons Calais je absurdna posledica statistik o socialnih problemih, Nacionalne fronte in pomanjkanja upanja. Generacija brez perspektive želi raztovoriti, svoje težave prenesti na druge. Kar je bil zame piercing, je za Kevina Recheja tetovaža kljukastega križa.”

 

Dnevniški zapisi Calais, Calais ne ponujajo odgovorov ali rešitev, zato niso panaceja za današnje probleme. Gre za zbirko spominov, izkušenj in notranjih konfliktov, ki so posledica travmatičnega doživetja: kaos, iluzija, odgovornost, krivda, upanje, policijsko nasilje, fašizem, seksizem, zatiranje, kategoriziranje ljudi. Ali se lahko posameznica_k sooči z vsem tem, ne da bi se izgubil_a v tem mestu brezupa in birokracije?

Uvodoma si bomo ogledale_i BBC-jev dokumentarni film Calais, the End of the Jungle (2017).

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku, prirejamo pa ga v sklopu odziva Kulturnega centra Pekarna na napad, ki so ga 25. 11. 2017 izvedli neonacisti nad uporabnikom KC Pekarna.

 

#########################

Kaj se dogaja? (od 29.1. do 4.2.)

Mohorjeva družba

Celjska Mohorjeva družba
vabi
v ponedeljek, 29. januarja 2018, ob 11. uri
v knjigarno Celjske Mohorjeve
na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani
na literarno matinejo

RELIGIOZNA MISEL

En sam Bog z mnogoterimi vidiki,
en sam cilj, a nešteto poti do njega!

Henri de Lubac
NA POTEH K BOGU

Avtor spremne besede
dr. Alek Zwitter
bo v pogovoru
z urednico Cvetko Rezar
predstavil eno najzgodnejših in zelo odmevnih
teološko-filozofskih del francoskega kardinala.

Vabljeni!

************************************

Mestna knjižnica Ljubljana

Zgodovina starega Egipta: od Velike piramide do zatona Srednjega kraljestva – John Romer

Zgodovina starega Egipta: od Velike piramide do zatona Srednjega kraljestva – John Romer

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: ponedeljek, 29. januar 2018 ob 18:00 

Druga knjiga priznanega angleškega arheologa, ki je pol stoletja posvetil raziskovanju starega Egipta, je izvirno izšla leta 2016. Nadaljuje se v obdobju po izgradnji velikih štirih piramid, pri čemer avtor to obdobje Srednjega kraljestva, ki je trajalo do nekje leta 1600 pr. n. št., začne s ključno spremembo – to je pojav pisanja hieroglifov, ki so, tako trdi Romer, spremenili vse.
Pri tem nas vodi od Jeana-Françoisa Champolliona (1790–1832), ki je kot eden od prvih začel učinkovito razvozlavati to pisavo pa vse do kraljevske naselbine v Itj-towyju, katere lega je ena izmed največjih skrivnosti.
Knjigo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, bo predstavil prevajalec Uroš Gabrijelčič.
******************************

Tukaj, zate, tam

30.01.18 ob 19:00 – Knjigarna Dom knjige

Ob izidu knjige Aleša Debeljaka Tukaj, zate, tam vabimo na predstavitev in druženje z gosti.

Knjiga Tukaj, zate, tam je prva antologija Aleša Debeljaka (1961-2016) in prinaša vpogled v avtorjevo ustvarjanje na dveh osrednjih področjih. Izbor Aleševih pesmi, pospremljenih s spremno besedo, je pripravil pesnik in esejist Uroš Zupan, izbor esejev in drugo spremno besedo pa literarni kritik in pisatelj Urban Vovk. Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Kondor, je uredil Andrej Ilc. Knjiga vsebuje tudi obsežno Debeljakovo bibliografijo, ki jo je sestavil Martin Grum. Ilustracija na naslovnici knjige je delo Mateja Stupice.

Gostje večera: Aleš BergerErica Johnson Debeljak in Andrej Ilc. Debeljakovo poezijo bo bral igralec Rok Matek. Večer bo moderirala Breda Biščak.

Lepo vabljeni!

*******************************

Sovjetsko/rusko podzemlje – dr. Miha Javornik

Sovjetsko/rusko podzemlje – dr. Miha Javornik

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka:četrtek, 1. februar 2018 ob 18:00

Sovjetska kultura je z ustoličenjem socrealizma kot edino dopuščenega in sprejemljivega kulturnega izraza ponovila zgodovinsko izkušnjo, ki jo je doživela v času evropeizacije Petra Velikega, ko se v klasicizmu prične izraz podrejati namenom in željam države. Je torej to eden od dokazov, da se tudi ruska zgodovina ponavlja?

Klasicizem II, ki je pogosto v strokovni literaturi sinonim za sovjetski socrealizem, prične že v času t. i. odjuge, v času po Stalinovi smrti v petdesetih letih, načenjati neuradna in nekorfomistična ruska kultura z obrobja, ki jo pogosto imenujemo kar rusko podzemlje.

Temu pojavu se bom posvetil v razmišljanju, ki bo segalo od prvih oblik eksperimentiranja z jezikom v lianozovskem krogu, intimistične tihe lirike Sokolova, glasne lirike Jevtušenka in Voznesenskega, do soc-arta v sedemdesetih letih, ki velja za prvo avtohtono rusko umetniško smer v Sovjetski zvezi po socrealizmu ter napoveduje spremembo v zavesti. Ta sprememba napoveduje rušenje sovjetskega imperija.

***********************************

Fotografija osebe Nova Akropola Maribor.

Bhagavadgita je del znamenitega indijskega epa Mahabharata in hkrati esenca vedske modrosti. Gre za pogovor med učiteljem in učencem, ki se odvija na bojnem polju, pred bitko dveh vojsk istega rodu, Kurujcev in Pandujcev, ki se borita za Hastinapuro – mesto modrosti. Ardžuna, ki pripada Pandujcem, je pred ključno odločitvijo – boriti se in zboljšati stanje v državi ali ne boriti se. Ker se ne želi bojevati proti svojim sorodnikom, ga preplavljajo dvomi in strah mu šibi kolena. Zato se za nasvet obrne na svojega učitelja Krišno.

Odlomek v jeziku simbolov dejansko govori o boju, ki se odvija znotraj vsakega posameznika. Vsak človek ima svoje ”Pandujce” oz. vrline in ”Kurujce” oz. šibkosti, in vsak človek ima v svojem vsakdanjem življenju priložnosti, da se spopada s tistim, kar ga privezuje na staro in mu tako ne omogoča napredka. Bhagavadgita v sebi skriva dragocene nasvete za človekov vzpon, za zmago nad samim seboj, da bi s pomočjo spoznanja premagal dvome in strahove, ki vedno znova strižejo njegove peruti in mu ne pustijo poleteti.

Ne glede na kulturno in časovno oddaljenost, je vsebina Bhagavadgite aktualna tudi za nas.

Bhagavadgita je drugo predavanje Tečaja praktične filozofije. Vstop je prost. Po predavanju se lahko tudi odločite za udeležbo na celotnem tečaju.

###############################

Kaj se dogaja? (od 22.1. do 28.1.)

Mladinska knjiga

Oblike duha: zakladnica pesniških oblik

22.01.18 ob 18:00  – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Teden zlatih hrušk v knjigarni Konzorcij.
Oblike duha: zakladnica pesniških oblik

OBLIKE DUHA: ZAKLADNICA PESNIŠKIH OBLIK

Priznanje zlata hruška 2017 v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga

Avtor knjige prof. dr. Boris A. Novak bo prebiral svojo poezijo, pogovor o njegovi poeziji pa bo moderiral pesnik in glasbenik  dr. Boštjan  Narat.

Dogodek je pripravljen v sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske, in Knjigarne Konzorcij

Lepo vabljeni!

 

***********************************

23. januar 2018 ob 19:00

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

ZRC SAZU in projekt Znanost na cesti prijazno vabita na pogovor z naslovom Od prvih galaksij do temne snovi: Življenjepis našega vesolja, ki bo v torek 23. januarja ob 19. uri v Atriju ZRC.

Z dr. Marušo Bradač, ki se ukvarja s preučevanjem temne snovi in prvih galaksij, se bo pogovarjala novinarka Maja Ratej (Val 202).

Prof. dr. Maruša Bradač je diplomirala na FMF UL, zdaj pa je profesorica fizike na Univerzi Kalifornije v Davisu. Vodi mednarodno raziskovalno skupino, ki je l. 2016 odkrila najtemnejšo znano galaksijo, l. 2017 pa eno najstarejših galaksij MACS1423-z7p64. Njena najljubša orodja so teleskopi v Vesolju (Hubble in Spitzer) in na Zemlji (Keck na Havajih).

Vabljeni!

 

********************************

 

Pokrajinski muzej Maribor, Celjska Mohorjeva družba in
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Enota v Mariboru
vas vljudno vabijo na
predstavitev knjige
Sulpicij Sever:
MARTINOVO BERILO (MARTINELLUS),


ki bo v četrtek, 25. januarja, ob 18. uri,

v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor, vhod s Trga svobode.
Sodelovali bodo prodekanja dr. Mateja Pevec Rozman,
prevajalec dr. David Movrin in
pisec spremne študije dr. Miran Špelič.
Predstavitev bo povezoval dr. Edvard Kovač.
Veselimo se vašega obiska!

 

****************************************

Fotografija osebe Mini Teater.

##############################

 

Kaj se dogaja? (od 15. 1. do 21.1.)

Mestna knjižnica Ljubljana

Kaj je zavest? – mag. Marko Ogris

Kaj je zavest? – mag. Marko Ogris

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 15. januar 2018 ob 17:30 

Čeprav bi ljudje različnih kulturnih in filozofskih tradicij na to vprašanje odgovorili zelo različno – bi se vendarle večinoma strinjali v tem, da človeške osebe brez zavesti praktično ne more biti, kajti to, kar razumemo pod izrazom zavest, je predpogoj vsega nadaljnjega občutenja, zaznavanja, spoznavanja in mišljenja slehernika med nami.
Zatakne pa se takoj, ko to ne-mišljeno prepričanje v obstoj zavesti in samozavedanja, poskušamo misliti in konsistentno ubesediti.

Vprašanje “Kaj je zavest?” še prav posebej izziva človekovo misel v obdobju, kot je vsakokratni prehod iz starega v novo leto – ko še bolj pogosto kot sicer, slišimo želje in pozive k temu, da bi tako na ravni posameznika kot na ravni celotne družbe v novem letu prestopili “na višjo raven zavesti”, kajti “višja kolektivna zavest” je prvi pogoj za to, da se stvari na svetu premaknejo na bolje.

******************************

Mladinska knjiga

Yanis Varoufakis: Ta svet je lahko boljši

15.01.18 ob 18:00 – 19:00 – Knjigarna in papirnica Konzorcij

Yanis Varoufakis: Ta svet je lahko boljši

YANIS VAROUFAKIS: TA SVET JE LAHKO BOLJŠI

Priznanje zlata hruška 2017 v kategoriji prevedena mladinska poučna knjiga

Pogovor ob nagrajeni knjigi z dr.  Francetom Arharjem in Marjo Milič.

Vabimo vas na predstavitev knjige nekdanjega grškega finančnega ministra Yanisa Varoufakisa Ta svet je lahko boljši, v kateri nam predstavlja zgodovinski razvoj gospodarstva in razjasni, zakaj nastanejo gospodarske krize. Knjigo namenja najstnikom in jim svetuje, kako bi lahko svet  spet obrnili na bolje.

Z nami bosta dva strokovnjaka s področja financ, in sicer nekdanji guverner Banke Slovenije, dr. France Arhar, in odgovorna urednica revije Moje finance, Marja Milič ki se zavzemata za finančno opismenjevanje mladih.

Dogodek namenjamo najstnikom  in njihovim staršem.

Dogodek je pripravljen v sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske, in Knjigarne Konzorcij

Lepo vabljeni!

 

***********************************

 

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA in Mestna knjižnica Ljubljana

Znanost znanosti

Znanost znanosti – Društvo Sinapsa

Prizorišče: Knjižnica Bežigrad

Datum dogodka: torek, 16. januar 2018 ob 17:00 

Pritisk k nenehnemu objavljanju znanstvenih člankov in težnja k statistično pomembnim rezultatom vodita k etično in metodološko spornim praksam. Kako to vpliva na verodostojnost objavljenih raziskav in veljavnost izsledkov, ki jih na različnih področjih prenašamo v prakso?

Predavanje, ki v ospredje postavlja težave v znanosti, pripravlja Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost.

Predavatelji:

Andraž Matkovič, magister psihologije in doktorski študent statistike. Raziskovalec na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter raziskovalec na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana

dr. Olga Markič, redna profesorica filozofije na Filozofski fakulteti Ljubljana. Ukvarja se s filozofijo kognitivnih znanosti, filozofijo duha, logiko in teorijo argumetacije.

**********************************

Oddelek za filozofijo FF UMB in Salon uporabnih umetnosti

Filozofski večer

Evtanazija in medicinska etika

V torek, 16. januarja 2018, ob 18.00, vabljeni v Salon uporabnih umetnosti v Mariboru na filozofski večer z naslovom »Evtanazija in medicinska etika«.

Konec leta 2016 je zdravniški ceh pri nas po dvaindvajsetih letih dočakal nov, posodobljen etični kodeks. Čeravno ta evtanazijo po novem zgolj ‘odklanja’ in ne več ‘obsoja’ in je tudi dikcija v aktualni različici precej ublažena, tudi novi kodeks ohranja tradicionalno odklonilen odnos slovenskih zdravniških združenj do evtanazije. Kar je morda nekoliko presenetljivo, če upoštevamo, da se po nekajletnem zatišju, ki je sledilo prvemu valu uzakonitev evtanazije oz. zdravniške pomoči pri samomoru na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, ameriških zveznih državah Oregon in Washington, o tem vprašanju zdaj spet vneto razpravlja v celi vrsti držav, od Francije in Kanade do Avstralije. So se slovenski zdravniki z zagovorom statusa quo postavili v bran ranljivi manjšini in javnemu dobru ali nefleksilnim dogmam, ki bi jih veljalo spremeniti, ter celo partikularnim stanovskim interesom?

V našem prvem Filozofskem večeru bosta argumente za in proti uzakonitvi evtanazije predstavila zdravnik, prof. dr. Matjaž Zwitter, vodja delovne skupine za pripravo novega kodeksa in predavatelj medicinske etike na mariborski Medicinski fakulteti, in filozof dr. Friderik Klampfer, predavatelj etike in socialne in politične filozofije na mariborski Filozofski fakulteti.

Organizacija: Salon uporabnih umetnosti in Oddelek za filozofijo mariborske Filozofske fakultete

 

****************************************

 

Cankarjev dom

MARCEL Z GOSTI

Sreda, 17. januarja, ob 19. uri, Literarni klub Lili Novy, CD

Pohujšanje v dolini šentflorjanski je v slovenskih gledališčih doživelo več uspešnih uprizoritev, umetnik, ki s svojim prihodom razburi čednostne Šentflorjance, pa je vznemirjal tako ustvarjalce kot razlagalce. O interpretacijah tega najmodernejšega Cankarjevega besedila, o tem, kaj je bilo v Sloveniji pohujšljivo, kako jo je to spreminjalo, o smislu Pohujšanja v nepohujšljivih časih ter o odnosu, ki ga ima današnja družba do umetnosti in svobodnega izražanja, bo tekla beseda na večerih, na katere smo kot goste povabili režiserja Dušana Jovanovića, igralko Mileno Zupančič, kulturno sociologinjo dr. Nedo Pagon ter slovenskega književnega teoretika in literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa.

Povezuje: Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist

 

****************************************

 

Nova akropola in Mestna knjižnica Ljubljana

predavanje

Konfucij, idealni državnik

18. januar ob 18:00, Trubarjeva hiša literature

Konfucij,  filozof in državnik, ki  je zakone Neba pripeljal v kitajsko družbo. V obdobju, ko so njegova načela jemali resno, je Kitajska  cvetela. Bil je državnik, ki ni delal razlik med ljudmi. Ljubil jih je kot lastne otroke, ljudje pa so mu to vrnili s spoštovanjem. Morala in blagor ljudi sta mu bili na prvem mestu.  Tako v vlado, kot v družbo nasploh, je poskušal vpeljati zakone glasbe, kjer mora vsak ton imeti svoje mesto in ustrezno jakost. V njegovi državi so  ljudje živeli varno, dobro  in bili srečni.

Predava Stjepan Palajsa, vstop prost

 

****************************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: solisti na godalih – dr. Mitja Reichenberg

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: solisti na godalih – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 18. januar 2018 ob 18:00

Kot prvim na področju inštrumentalne glasbe bomo prisluhnili godalom. Ker gre dejansko za veliko družino, od violin in viol do violončelov in kontrabasov, bomo izluščili le tiste najboljše in najbolj znane.
Pri violini ne bomo prezrli imen, kot so Isaac Stern, Itzhak Perlman, David Oistrakh, Anne-Sophie Mutter, Viktoria Mullova, Yehudi Menuhin, … Med violisti pa: Lionel Tertis, William Primrose, Nobuko Imai, … Za violončelo bomo omenili imena Yo-Yo Ma, Mstislav Rostropovič, Pablo Casals, …, pri kontrabasih pa Joëlle Léandre, Orin O’Brien, Gary Karr, …
************************************

Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
Otvoritev: petek, 19. januar 2018, ob 19.00

Sodelujoče fotografinje: Ahlam Shibli, Amak Mahmoodian, April Gertler, Hannah Starkey, Laia Abril, Lua Ribeira, Nina Berman, Nina Mangalanayagam, Nydia Blas, Sandra Vitaljić, Tasneem Alsultan, Tomoko Sawada, Zanele Muholi
Kuratorka: Marina Paulenka
Oblikovanje: Nina Bačun & Roberta Bratović, OAZA

Razstava Budnost, boj, ponos: skozi njene oči združuje trinajst umetnic, ki prinašajo zgodbe iz svojega okolja z željo, da odprejo nove možnosti za razumevanje in spoznavanje ter zastavljajo vprašanja, ki omogočajo različne načine razmišljanja in čutenja o trenutnih izzivih in težavah današnje sodobne družbe, v kateri smo priča turbulentni socialno-politični situaciji, kjer se morajo že zdavnaj priborjene pravice žensk ponovno zagovarjati, vprašanje žensk pa je aktualno kot še nikoli.

Raznoliki pristopi teh del odražajo zastopanost različnih kulturnih izražanj in problematizirajo vprašanja, kot so izgradnja identitete, družina in dom, spolnost in vloge spolov, zastopanost žensk, politika žensk, delavske in socialne pravice žensk kot tudi viktimizacija žensk in otrok, sprejemajoč nezmožnost popolnega razumevanja in spopadanja z dano situacijo, ampak istočasno spodbujajoč spremembe in ustvarjanje alternativnih prostorov za doseganje enakopravnih možnosti, zgodb in dosežkov.

Razstava bo premierno predstavljena v Mariboru, nato pa bo potovala v Berlin, Gradec, Zagreb in Bratislavo v letu 2018.

Razstava je del večjega projekta Društva za evropsko zavest (SI), katere partnerji so ORGAN VIDA – mednarodna fotografska organizacija (HR), Fotoklub Maribor (SI), Österreichische Gesellschaft für Kinderphilosophie (AT), KuBiPro – Kultur – und Bildungsprojekte (DE) in E@I (SK). Projekt je podprt s strani programa Evropa za državljane.

VLJUDNO VABLJENI!

################################

Kaj se dogaja? (od 8.1. do 14.1.)

Mestna knjižnica Ljubljana

Pogovor ob knjigi – Iran se prebuja

Pogovor ob knjigi – Iran se prebuja

Prizorišče: Knjižnica Zalog

Datum dogodka: ponedeljek, 8. januar 2018 ob 17:30 

Iran se prebuja je napisala Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi. Knjiga ne govori le o njeni življenjski usodi, prinaša še vrsto spoznanj o Iranu, o odnosu te dežele do ostalega islamskega sveta in do zahodne kulture. Pogovor bo vodila Jožica Božič.
Knjiga je s seznama Mesto bere … azijske pisave.

 

*********************************

 

Aufhebung, Mednarodno heglovsko združenje

Aufhebung – International Hegelian Association
is inviting scholars to apply for an international conference
CONCEPT/S: HEGEL’S AESTHETICS
to be held from 11th until 14th of January 2018 
at the Museum of Modern Art in Ljubljana.

Hegel’s lectures on Aesthetics – perhaps the least explored work by the author of the Phenomenology of Spirit – is part of a vivid German tradition stretching from Lessing, Kant, Schiller, Goethe, to Nietzsche, Heidegger, Adorno. Hegel’s philosophy of arts encompasses a wide range of topics, from ancient architecture to modern theatre, from religious paintings to secular literature. The most interesting interventions by Hegel are not only those that influenced the immediate philosophical discipline of aesthetics, but also those that provide us with concepts for our contemporary debates on art. One prominent example is Hegel’s thesis that art is becoming more and more philosophical in the course of its history, a thesis that was the springboard for speculations about the end of art and anticipated questions regarding the status of conceptual artworks. These questions are not significant only for theories of art and contemporary conceptual art, but also define the status of philosophy as such.

Program

Thursday
(11th of January 2018)

6pm Opening
Concept/s

6.30pm Lecture
Rebecca Comay: Dramaturgy of the Dialectic
(chair: Mirt Komel)

8pm Exhibition
Hegel’s Begriff
Atej Tutta, Bara Kolenc, Mirt Komel

9pm Buffet
MG+Moderna Coffee shop

* * *

Friday
(12th of January 2018)

9–11am Registration
MG+Reception Desk

9–11am Coffee
MG+Moderna Coffee shop

11am Lecture
Mladen Dolar: The Endgame of Aesthetics: From Hegel to Beckett
(chair: Bara Kolenc)

2pm Panel 1
“(Post-)conceptual Art”
Marko Jenko: A Hypothesis on Conceptual Art
Armin Schneider: The Original Word: (Dis)Appearing
Mara Ambrožič: Controversial Sustainability:
Reflections on Post-conceptual Art, Engagement and Cultural Ecology
(chair: Ana Jovanović)

4pm Panel 2
“Art and Freedom”
Anna Longo: Freedom, Reason, and Art: Fichte vs. Hegel
Stefan Hölscher: Hegel on Painting: Subjects Hiding behind Surfaces
Rok Benčin: Beggars of the Ideal: Ranciere’s Hegel
(chair: Martin Hergouth)

6pm Coffee
MG+Moderna Coffee shop

7pm Discussion
“End of History, End of Art”
Keti Chukrov: From the Truth of Art to its Infinite End
Sami Khatib: Aesthetics as Sensuous Supra-Sensuous Science:
(chair: Peter Klepec)

9pm Dinner

* * *

Saturday
(13th of January 2018)

10pm Coffee
MG+Moderna Coffee shop

11am Lecture
Andrew Cole: The Philosophy of the Figure
(chair: Gregor Moder)

2pm Panel 3
“Art and Literature”
Eva Ruda: The End of Art in the Novel
Libera Pisano: The Revolutionary Power of Poetry
Mirt Komel: Lacan Masthead Knot Touch Joyce
(chair: Mara Ambrožič)

4pm Panel 4
“The Art of Comedy”
Rachel Aumiller: Comic Abortions
Alfie Bown: Hegel the Comedian
Austin Gross: Vanishing Parabasis : Hegel’s Revised Account of Comedy
(chair: Ana Jovanovič)

6pm Coffee
MG+Moderna Coffee shop

7pm Discussion
“Laughter of the Spirit”
Alenka Zupančič: Objective Humour
Robert Pfaller: The Laughing, the Loving, and the Low Thing
(chair: Gregor Moder)

9pm Gathering
Pritličje

Sunday
(14th of January 2018)

1pm Coffee
MG+Moderna Coffee shop

2pm Panel 5
“Art and Beauty”
Florian Endres: Art and Second Nature
Martin Hergouth: Hegel, Beauty, and the Beast
Jošt Bartol: Sex, Art and Hegel: Searching for Ideal Beauty in Sexual Acts
(chair: Mirt Komel)

4pm Panel 6
“Art and Society”
Samo Tomšič: The Work of Art
Ben Hjorth: Das Handelnde Geist: (What) Does Aufheben Perform?
Matt Ossias: Art Without Death or the Death of Art?
(chair: Bara Kolenc)

6pm Coffee
MG+Moderna Coffee shop

7pm Lecture
Frank Ruda: The Tact of the Absolute
(chair: Goran Vraneševič)

9pm Closing
Pritličje
DJ Sami&Grega
Haptic Cinematography
Zack Sievers et al.

 

**********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Ali danes še potrebujemo demokracijo? – mag. Tatjana Rozman

Ali danes še potrebujemo demokracijo? – mag. Tatjana Rozman

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 11. januar 2018 ob 18:00

Zdi se, da je koncept demokracije zašel v slepo ulico. Je mogoče demokracijo zamenjati za učinkovitejši in pravičnejši sistem? Kako se upreti anonimnim sistemom moči?
Morda pa se lahko kaj naučimo iz zgodovine. Glavni poudarki predavanja bodo: izvor demokracije v antiki; koncepti moderne demokracije in francoska revolucija; odnos do virtualnega sveta in mehanizmi vladanja; razsvetljenstvo kot ključni prelom.

 

**********************************

 

Mariborska knjižnica

Filmski krožek: Stoletje jaza (The Century of Self, 2002)

Dokumentarna serija Stoletje jaza (The Century of Self) Adama Curtisa išče izvore potrošniške miselnosti ter spremlja njen vzpon in dominacijo v sodobni družbi. Avtor v ospredje postavlja Freudove teorije in psihoanalizo.

V četrtek, 11. januar od 17:00 do 18:30, v večnamenski dvorani Rotovž, Rotovški trg 2

Pogovor o izbranem filmu bo vodil filmski kritik in poznavalec Žiga Brdnik.

Vir: https://www.facebook.com/events/1736992369658231/ in
http://www.mb.sik.si/filmski-krozek-jan1.html

 

**********************************

 

Cankarjev dom

Aleš Šteger: Neverend

ALEŠ ŠTEGER: NEVEREND

12. jan.,  20:00, Klub CD

Bralna uprizoritev ob izidu romana

Sodelujejo: Radko Polič, Barbara Ribnikar, Nino de Gleria

O knjigi Neverend (Beletrina 2017)
Napeti časi. Zaradi trgovinskih vojn EU s preostalim svetom na trgovskih policah zmanjkuje banan. V Sloveniji so volitve pred vrati. V Ljubljani vlada kaotično stanje protestov za in protestov proti, ekstremizem vseh vrst narašča, in politično napenjanje mišic je vse bolj brezsramno, kar povzpetniki dvomljivih motivov izkoriščajo za neopazen vzpon po družbeni lestvi moči.

Glavna protagonistka, mlada pisateljica, se sooča s pisateljsko, ljubezensko in finančno krizo. Pri tem vedno bolj drsi v razpoko, v katero izginja vedno večje število tistih, ki se takšnih iger ne znajo, ne zmorejo ali nočejo igrati. Ali kot pravi sama: Če bi morala voliti, bi volila polarno zimo in ledenike, ki se nikoli ne stalijo.

Neverend je roman o tem, kaj bi se nam utegnilo zgoditi, če se ne dogaja že danes.

 

################################

Kaj se dogaja? (50. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric (2) – Petra Meterc

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric (2) – Petra Meterc

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 18. december 2017 ob 18:00

Na drugem predavanju bomo predstavili afroameriške ženske avtorice kot so Zora Neale Hurston, Toni Morrison, Alice Walker in Maya Angelou. Pogledali bomo, kako v svojih delih naslavjajo lastno izkušnjo rase in spola, v kolikšni meri lahko njihove misli označimo za feministične ter poskušali ugotoviti, kako se v svojem pisanju približujejo ali razlikujejo od svojih sodobnic prek Atlantika.

Petra Meterc je prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric podpirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana – URAD za mladino, v okviru programa Škratova čitalnica

 

*******************************
Vabi na predavanje  Ane Jovanović

Metaforičnost mišljenja, čistega mišljenja

18. december ob 19.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova; Maistrova 3, LJ

Fotografija osebe Aufhebung.
Kakšno zvezo ima metafora s pojmom? Ali je metaforičnost izsledljiva v okviru čistega mišljenja? Če je, nemara, potem je najustreznejši preizkusni kamen načelo, na katerem stoji in pade vsako pojmujoče mišljenje: načelo identitete, A=A.

Metafora je prenos imena, ki pripada nečemu, na neko drugo stvar, in sicer − ali od splošnega na neko vrsto, ali od neke vrste na splošno, ali od ene vrste na neko drugo vrsto, ali po analogiji.
Aristotel, Poetika, 1457b

Najtrdnejše izmed vseh načel pravi: nemogoče je, da bi isto hkrati tako pripadalo kot tudi ne pripadalo istemu z ozirom na isto.
Aristotel, Metafizika, 1005b19-23

Naša umovanja temeljijo na dveh velikih načelih: na načelu protislovja, na osnovi katerega presodimo, da je neresnično tisto, kar vsebuje protislovje, in resnično tisto, kar temu nasprotuje; in na načelu zadostnega razloga /…/.
Leibniz, Monadologija, § 31

Tako je bistveno določilo identitete izrečeno v načelu: “Vse je enako samemu sebi”, A = A. /…/ Drugi izraz “A ne more biti hkrati A in ne-A” ima negativno formo; imenuje se načelo protislovja. Forma negacije, po kateri se to načelo razlikuje od prejšnjega, tiči v tem, da je identiteta kot čisto gibanje refleksije enostavna negativnost, ki jo navedeni drugi izraz vsebuje v razvitejši obliki. Izrečen je A in neki ne-A, tisto čisto drugo A-ja /…/. Identiteta je torej prikazana kot ta razločenost v enem odnosu ali kot enostavna razlika na njiju samih. − Iz tega je razvidno, da je samo načelo identitete in še bolj načelo protislovja ne zgolj analitične, temveč sintetične narave. Kajti to drugo načelo ne vsebuje le prazne, enostavne enakosti s seboj, temveč vsebuje drugo enakosti nasploh, celo absolutno neenakost, protislovje na sebi. Samo načelo identitete pa vsebuje refleksijsko gibanje, identiteto kot izginjanje drugosti. − Iz te obravnave torej izhaja /…/, da ti načeli vsebujeta več, kot je mišljeno z njima, namreč to nasprotje, absolutno razliko samo.
Hegel, Znanost logike II, Nauk o bistvu

*******************************
Fotografija osebe osmo/za.
Vabimo vas na tiskovno konferenco ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, ki bo

19. decembra 2017 ob 11.00, v kulturnem prostoru OSMO/ZA, Slovenska 54, 8. nadstropje, Ljubljana.

Po vitanjskem razdejanju spominskega središča Hermana Potočnika Noordunga in Ksevta se oba na novo vzpostavljata v Ljubljani.

V korespondenci Ksevta in dr. Anastazije Gačeve iz Muzeja in knjižnice Nikolaja Fjodorova v Moskvi smo na temo odnosa med kozmizmom in rusko avantgardo v opusu Aleksandra Labasa odkrili doslej najzgodnejše umetniško delo, Pot na mesec (1935), ki se neposredno nanaša na geostacionarno postajo Hermana Potočnika Noordunga.

Aleksander Arkadijevič Labas (1900-1983) je občudoval dosežke moderne civilizacije, ki so mu odkrili nove globine resničnosti. Njegovi predniki so prihajali iz Vitebska, beloruskega mesta-čudeža, v katerem so pomemben prispevek k znanosti in umetnosti pred njim pustili Kazimierz Siemienowicz (1600-1651), pionir raketnih tehnologij, Marc Chagall (1887-1985), pionir avantgardne umetnosti in Kazimir Malevič (1878-1935), pionir suprematizma. Labas je Vitebsk prvič obiskal konec 20. let 20. stoletja. Takrat je oblikoval vizualno podobo predstave Beloruskega državnega gledališča z naslovom Dvoboj dveh strojev. Zaradi pritiskov oblasti in izobčenja iz uradnih umetniških krogov je od 1925. leta namreč deloval tudi kot scenograf.

Še predtem je v svojih zgodnjih umetniških podvigih raziskoval širino in neprenehno gibanje sveta. Zanimal ga je predvsem dvig nad vsakdanje življenje. Najprej se je navdihoval pri Henriju Matissu in francoskih fauvistih. Svet je dojemal kot kozmično celoto s skrivnostnim duhovnim temeljem. Prva skupina, v kateri je sodeloval, je nosila ime Metoda. Od leta 1924 je z združenjem umetnikov in fizikov izvajal eksperimente na podlagi teoretskih razlag optičnih fenomenov.

Labas je v letih po revoluciji navdušeno opazoval, kako se Moskva spreminja v metropolo 20. stoletja. Ko je slikal Moskvo, je skušal ujeti urbanizem nove dobe, kjer osrednjo vlogo igra tehnološka civilizacija. V svoje slike je vpeljeval glavne značilnosti novih znanstvenih odkritij, a ga pri tem ni zanimal utilitarizem ali pragmatizem.

Med motivi novih tehnologij, ki jih je Labas proizvedel v 20. in 30. letih, so še posebej omembe vredni leteči stroji, tako realni kot imaginarni. Zanj so bili leteči stroji znamenje moderne civilizacije, glasnik izpostavljenosti drugačni realnosti višjega reda ter kot takšni ključni za človekovo stremenje k poletu v vesolje.

V 30. letih se je v Sovjetski zvezi začela kampanja proti kozmopolitizmu. Labas v svojem dnevniku piše: “Ker sem neuklonljiv in odkrit, se nisem slepil in sem takoj razumel, da se je za bleščečimi krilaticami politično ozračje spreminjalo v reakcijo, ter da bo to nazadnjaštvo vladalo mnogo let.”

V letu 1935 je umrl praoče sodobne kozmonavtike, Konstantin Ciolkovski. V letu 1935 je knjiga Problem vožnje po vesolju Hermana Potočnika Noordunga dobila svoj ruski prevod. V letu 1935 je Aleksander Labas proizvedel umetnino Pot na mesec, v kateri je naslovnici tega istega prevoda dodal veristično reprodukcijo Potočnikovih izvirnih risb iz knjige. Načrti za tridelno, geostacionarno vesoljsko postajo v Labasovi viziji zavzemajo podoben prostor, kot ga v Malevičevi optimalni projekciji Supremus Št. 56, naslikani leta 1916, zavzemajo planiti (planeti in sateliti).

Z besedami Aleksandra Labasa: “Absolutno sem prepričan v eno: z vsakim desetletjem bo moje delo bolj in bolj razumljivo, in v 50 ali 100 letih bo dobilo svoj pravi odmev. Potem bo vsakdo opazil naš čas, ki ga je redkokdo občutil kot jaz, in redkokdo je doumel najbolj kompleksne fenomene našega fascinantnega 20. stoletja. Rojen sem bil v presenetljivo prikladnem trenutku, to stoletje mi ugaja kot nobeno drugo.”

******************************

Mestna knjižnica Ljubljana

Kako je biti turistka v Iranu ter kako iranski begunec v Sloveniji? – Tina Velišček in Taja Gorjan

Kako je biti turistka v Iranu ter kako iranski begunec v Sloveniji? – Tina Velišček in Taja Gorjan

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 20. december 2017 ob 18:00

Taja in Tina sta septembra potovali po Iranu, kjer so ju gostile družine iranskih beguncev, ki živijo v Sloveniji. Dekleti sta mnenja, da je Iran gotovo še neodkrita sanjska destinacija. Z nami bosta delili izkušnjo potovanja, srečanja z drugačno kulturo in izjemno gostoljubnostjo domačinov.

Njun gost bo mlad begunec iz Irana, ki bo povedal, kakšna je trenutna situacija v tej deželi in zakaj ljudje bežijo od tam.

Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Slovensko filantropijo.

 

**********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: vokalni solisti in solistke – dr. Mitja Reichenberg

Veliki glasbeni izvajalci in interpreti: vokalni solisti in solistke – dr. Mitja Reichenberg

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 21. december 2017 ob 18:00

Tokrat bomo prisluhnili in pregledali, kdo so in/ali so bili največji solistični mojstri in mojstrice odrskega vokala. Brez njih bi ne obstajala glasbena oblika, ki ji rečemo opera, bi ne bilo glasbenih dram in vsega, kar odkrivajo njihove osebnosti ter izredne pevske in igralske sposobnosti.
Za občutek naj omenimo le nekatere: Maria Callas, Luciano Pavarotti, Placido Domingo, Anna Netrebko, Andrea Bocelli, Renee Fleming, Montserrat Caballe, Enrico Caruso, Jose Carreras, Sarah Brightman, Diana Damrau, Renata Tebaldi in mnogo drugih.
.
###########################

Kaj se dogaja? (49. teden)

11. december 2017 ob 11:00, Inštitut za kulturne in spominske študije, Študentska soba, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana

V letu 2014 je na oblast v Indiji prišla desničarska fundamentalistična politična stranka BJP (Bharatiya Janata Party), sledila je vrsta sistemskih pritiskov in linčanja Dalitov (kot zatirane kaste), muslimanov, levičarskih aktivistov, študentskih vodij in intelektualcev. BJP, veja nacionalistične hindujske organizacije, utemeljene v 1925, je aktivno propagirala teorije rasne purifikacije, zagovarjala krepitev kastnega sistema in ustvarjanje homogene »Hindu« države. Zmaga stranke BJP na volitvah 2014 je okrepila utopijo o »Hindu« naciji prav ob stoletnici ustanovitve njihove matične organizacije RSS (Rashtriya Swayamsevak Sangh). V zadnjih treh letih je BJP izvrševala regresivno politiko, vpeljala drakonske zakone, ob tem pa vršila posebej močno nasilje nad manjšinami. Dalitske skupnosti so pomembna tarča nasilnih prijemov zaradi svoje izredne mobilnosti in odpora desničarskim hindujskim fundamentalistom vse od poznega 19. stoletja. Živahno anti-kastno kulturno gibanje pod vodstvom dalitske skupnosti v zahodni državi Maharashtra v Indiji je pomembno področje opozicijske politike, ki ima tudi dolgo in bogato glasbeno tradicijo. Toda prav to glasbeno tradicijo zdaj prevzema BJP in jo prilaga svojim volilnim politikam (»vote-bank politics«), medtem, ko so številni anti-kastni kulturni aktivisti in glasbeniki končali v zaporih. V tej prezentaciji bo predavateljica izhajala iz svoje etnografske raziskave z anti-kastnimi kulturnimi aktivisti in glasbeniki, v kateri je skušala ugotoviti, kako je protestna glasbena tradicija prevzeta in umeščena v neoliberalno ekonomski okvir »BJP-jevske Indije«. Posebej pozorno preučuje sožitje dalitskih glasbenih subkultur znotraj ekonomij protesta ter vprašanja pripadanja in državljanstva.

Rasika Ajotikar je doktorska študentka in Felix raziskovalka na oddelku za glasbo na Šoli za orientalne in afriške študije, Univerze v Londonu. Trenutno je zaposlena kot asistentka na Oddelku za muzikologijo Univerze v Göttingenu v Nemčiji. V svoji raziskavi se osredotoča na glasbene dejavnosti žensk in anti-kastno politiko v državi Maharashtra, Indija. Leta 2010 je diplomirala iz filozofije na Univerzi v Pune, Indija, leta 2013 je magistrirala na isti univerzi. Študirala je Severno indijsko klasično vokalno glasbo več let in ima diplomo (Sangeet Visharad, 2010). Kot kantavtorica, Rasika aktivno sodeluje z anti-kastnim kulturnim gibanjem v državi Maharashtra.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

 

*****************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Duhovni portret življenja na Zemlji – mag. Marko Ogris

Duhovni portret življenja na Zemlji – mag. Marko Ogris

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 11. december 2017 ob 17:30

December kot mesec z najdaljšimi nočmi v letu, ko so bili naši predniki bolj dojemljivi za vprašanja duha, je morda posebej primeren za dvig mišljenja v kozmično perspektivo in pogled na Zemljo kot celoto. Za lažji odmik mišljenja v kozmično perspektivo bomo kot iztočnico uporabili 40–letno potovanje vesoljskih sond Voyager 1. in 2., ki onstran meja našega osončja v med zvezdnem prostoru še vedno iščeta morebitne znake neznanega življenja.

Na krovu Voyagerjev od izstrelitve v letu 1977 po vesolju potuje osebna izkaznica planeta Zemlje in njenih prebivalcev – v formatu zlate gramofonske plošče, kjer so posneti in predstavljeni ključni glasovi, jeziki, glasba, podobe, dosežki in posebnosti ljudi, živali, rastlin itd. V tem smislu je Voyager pogosto poimenovan kot ambasador človeštva, ki po neizmernih širjavah vesolja išče morebitno zunaj zemeljsko civilizacijo.

Vprašali se bom, kako bi danes, ko imamo Zemljani na spletu dostopno malone celotno digitalizirano duhovno podobo vseh človeških kultur na Zemlji, morebitni zunaj zemeljski civilizaciji na kratko skicirali duhovni portret vseh živih bitij na Zemlji (svetovni etos) in temeljnih principov so-bivanja, z rdečo nitjo tistih progresivnih idej, za katere lahko pod kriterijem Kantovega Kategoričnega imperativa trdimo, da so v trajnostnem interesu tako ljudi kot vseh živih bitij na Zemlji?

*******************************

 

Fotografija osebe Društvo Mlada akademija.

Znanost v filmu: Prihod (Arrival)

Torek 12.12. ob 16:30, Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, LJ
ZNANOST V FILMU ‘ARRIVAL’

S tremi odličnimi znanstveniki bomo ob odlomkih iz filma ‘Arrival’ (2016) naslovili zanimiva vprašanja o možnostih komunikacije z nezemljani, medzvezdnem potovanju in bioloških značilnostih bitij, ki bi takšno potovanje lahko preživela.

Ne zamudite in povabite še prijatelje na dogodek za ‘znanosnede’ 🙂

Dogodek poteka v v okviru Meseca znanosti 2017 v soorganizaciji Mlade akademije, MIZŠ in Kinoteke.

Film: Prihod (Arrival), ZDA 2016.
Ogledali si bomo več odlomkov iz znanstveno-fantastičnega filma Prihod in ogled pospremili s predavanji in diskusijo z gosti. Pridružilo se nam bodo trije slovenski znanstveniki/znanstvenice s področij fizike, jezikoslovja in biologije, ki bodo osvetlili znanstveno podlago za dogajanje v filmu in podali tudi svoja mnenja o tem, ali bi lahko do česa podobnega prišlo tudi v bližnji prihodnosti.

V filmu Prihod na svetu pristane dvanajst vesoljskih ladij jajčaste oblike. Da bi ugotovili namen prihoda nezemljanov, mora posebna skupina strokovnjakov najti način, kako vzpostaviti kontakt s povsem neznanim sogovornikom. Pod vodstvom ameriške vojske se znajdeta tudi matematik Ian in jezikoslovka Louise, ki je ena najboljših prevajalk na svetu. Toda prišleki so tako zelo drugačni od nas, da se zdi vsaka komunikacija praktično nemogoča. Louise je kljub temu odločena, da najde skupen jezik in razkrije njihov pravi namen prihoda, preden se zaradi nepremišljenih potez politikov lahko zgodi najhujše.

 

******************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Henrik Bullinger: spravni učitelj in pastir – Peter Novak

Henrik Bullinger: spravni učitelj in pastir – Peter Novak

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: sreda, 13. december 2017 ob 19:30

Napete politične in verske razmere 16. stoletja so nujno potrebovale umirjene verske voditelje, ki so potrpežljivo in spravno širili svoja na novo odkrita verska prepričanja iz Svetega pisma. Eden takšnih je bil švicarski reformator Henrik Bullinger, sodobnik in tudi učitelj Primoža Trubarja.

Njegova izjemna vloga spravnega učitelja in pastirja se vidi v obsežni korespondenci z mnogimi političnimi in verskimi voditelji po tedanji Evropi, tudi z našim reformatorjem Primožem Trubarjem. Bullingerjevo delovanje je tako pridodalo spravno naravo protestantski reformaciji na Slovenskem preko Trubarja. Pri Bulligerju tako spoznavamo spravne načine komunikacije verskih prepričanj, kot jih potrebujemo v vsaki generaciji.

Dogodek spada v sklop štirih predavanj ob 500 letnici reformacije. V sklopu se med drugim tudi sprašujemo, kako nas reformatorji s svojo ustvarjalnostnjo, odločnostjo in vizionarskim delovanjem nagovarjajo še danes, po petih stoletjih. Pobližje bomo spregovorili o nekaterih pomembnejših reformatorjih, ki so s svojo vztrajnostjo, sposobnostjo predvsem pa srčnostjo bogato prispevali k duhovni dediščini nas Slovencev.

V sodelovanju Reformirano evangelijsko cerkvijo.

 

#############################

Kaj se dogaja? (48. teden)

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

Mise Éire

Mise Éire

Prizorišče: Knjižnica Jožeta Mazovca

Datum dogodka: ponedeljek, 4. december 2017 ob 10:00 

*******************************

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

James Joyce’s Ulysses

James Joyce’s Ulysses

Prizorišče: Knjižnica Jožeta Mazovca

Datum dogodka: ponedeljek, 4. december 2017 ob 17:00

James Joyce’s Ulysses je britansko-ameriška drama iz leta 1967, ki temelji na literarni klasiki Jamesa Joyca in govori o srečanju dveh Ircev, Leopolda Blooma in Stephena Dedalusa v Dublinu leta 1904.
To je bila prva filmska priredba te literarne klasike po 45 letih od njene prve izdaje. Joseph Strick, 1967, 120min.

 

*****************************

 

Fotografija osebe Založba Cf.

 

*****************************

 

Cankarjev dom

ETIKA IN NOVINARSKE TEHNIKE V DIGITALNI DOBI

Piero Badaloni (Italija) In Mojca Širok (Slovenija)

Delo poročevalca iz tujine – med Italijo, Francijo, Nemčijo in Španijo

 

4. december, 19:00 , Kosovelova dvorana CD, brezplačne vstopnice

 

Dogodek bo simultano prevajan.

V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani.

V sklopu sodobnega družbenega in kulturnega konteksta, zaznamovanega s kapilarnim širjenjem informacijskih mrež, digitalnih socialnih omrežij in možnosti dostopa do informacij v kateremkoli delu dneva za vse večje število ljudi si postavljamo vprašanje, kako se je spremenila vloga profesionalnega novinarja. Kakšen tip dodane vrednosti lahko še vedno ponudijo časopisi v tiskani obliki ter kakšen je njihov odnos do spleta in televizije?

Specifične novinarske tehnike, etični izzivi, ki jih dandanes predstavlja poklic, in problem zanesljivosti virov so tematike, obravnavane v ciklu srečanj, ki jih v sodelovanju pripravljata Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Cankarjev dom. Urednika cikla sta Stefano Cerrato (vodja Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji) in Valerio Fabbri (dopisnik italijanske tiskovne agencije ANSA iz Ljubljane).

V sklopu niza srečanj, ki so se začela oktobra in se bodo nadaljevala decembra 2017, se bodo priznani italijanski novinarji v pogovoru soočili s slovenskimi kolegi in si izmenjali izkušnje, pridobljene »na terenu«.

 

Drugo srečanje iz cikla Etika in novinarske tehnike v digitalni doba, na katerem se bo Mojca Širokpogovarjala s Pierom Badalonijem, se osredotoča na delo televizijskega poročevalca iz tujine.

Leta 1946 v Rimu rojeni Piero Badaloni je med bolj znanimi novinarji v zgodovini italijanske javne televizije. Svojo poklicno pot je začel na nacionalni televiziji RAI leta 1971, kjer je v osemdesetih vodil osrednjo dnevnoinformativno oddajo na programu RAI UNO. Nato se je dejavno posvetil politiki in bil leta 1995 izvoljen za predsednika dežele Lazio. Po koncu mandata je kot poročevalec iz Pariza, Bruslja, Berlina in Madrida nadaljeval delo za RAI. Od leta 2006 do 2009 je bil direktor italijanskega javnega televizijskega kanala za tujino Rai Italia. Je avtor številnih zbornikov reportaž in televizijskih dokumentarcev, med katerimi so zadnji posvečeni Sikstinski kapeli v Rimu ter krajini in kulturi Dolomitov.

Mojca Širok je novinarka RTV Slovenija, ki je bila dolga leta dopisnica iz Italije in Vatikana. Iz slovenskega in italijanskega jezika je diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistrirala iz sociologije kulture. O italijanskem kulturnem in političnem življenju je doslej izdala že več knjig: Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška – Revolucija v Rimskokatoliški cerkvi.

**************************

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic

Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic

Prizorišče: Trubarjeva hiša literature

Datum dogodka: ponedeljek, 4. december 2017 ob 20:00

Dolgoletna kolega in občasno tudi sodelavca (Kri in voda, antologija sodobne irske kratke proze, 1998, in Glas, antologija sodobne škotske kratke proze, 2002), oba Sovretova nagrajenca  ̶  Skubic leta 2007, Mahkota leta 2013  ̶  bosta v živahnem dialogu predstavila irske avtorje, ki sta ju sprva spoznavala in vzljubila kot strastna bralca, nato kot (ne)zvesta prevajalca. Sogovornika družita predvsem James Joyce in Samuel Beckett, ki sta ju prevajala tako za knjižne objave kot za gledališče. Razgrnila bosta svoje poglede in izkušnje, spregovorila o izboru avtorjev, ki jih rada prevajata, o prevajalskih in poklicnih odločitvah, o prebijanju jezikovnih in kulturnih meja, o prevajanju za gledališče in mlade bralce ter odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

 

**************************

Fotografija osebe Focus društvo za sonaraven razvoj.

 

*************************

 

Teološka fakulteta

Izbor predavanj o J. E. Kreku

V torek, 5. 12. 2017 od 10:00 do 12:30 v predavalnici 1 Teološka fakulteta organizira predavanja o Janezu Evangelistu Kreku ob 100-letnici smrti.

Program dogodka:

Franc Pfajfar – Dr. Janez Ev. Krek – “Štokarjev gospod”

Dr. Bogdan Kolar – Janez Ev. Krek in vodstvo Cerkve

Dr. Branko Šuštar – Mladina čaka. Krekova prizadevanja na področju izobraževanja

Dr. Stane Granda – Krek in reševanje slovenskega kmeta

Vljudno vabljeni!

Študentsko filozofsko društvo

Filozofska čajanka in filmski večer

Drage filozofinje, dragi filozofi in še vsi tisti vmes,
zelo lepo vabljeni na tradicionalno tutorsko čajanko!

V sredo, 6.12.2017, od 10.00-19.00, bo na oddelku za Filozofijo, v 4. nadstropju, tradicionalna tutorska čajanka.

Skupaj se bomo malce posladkali, pili okusne čaje, igrali družabne igre, kartali, malo debatirali, poslušali glasbo, skratka – vse, kot se šika.
Letos bo v sklopu filozofske čajanke poleg te organiziran prav tako filmski večer, kjer si bomo skupaj si ogledali film Woody Allena, Love and Death (1975). Ogled bo v predavalnici R1B ob 19.50.

Na čajanki bomo prodajali tudi karte za famozno Filozofsko brucovanje, ki bo v torek, 12.12.2016, v KUD France Prešeren.

B: Nothingness… non-existence… black emptiness…
S: What did you say?
B: Oh, I was just planning my future.

Lepo vabljeni vsi na oba dogodka! Kmalu bo objavljen tudi samostojen dogodek za brucovanje. Na čajanko pa le povabite še svoje kolegice in kolege! 🙂

Se vidimo!
Vaše tutorke in tutorji, v sodelovanju s Študentskim filozofskim društvom.

 

***************************

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

James Joyce

James Joyce

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: četrtek, 7. december 2017 ob 14:30

Dokumentarec govori o življenje enega izmed najpomembnejši irskih oziroma evropskih književnikov. Književnika lahko spremljamo od njegovega otroštva in nesrečne usode finančno propadlih staršev preko njegove želje po izobrazbi ter njegovega literarnega vzpona ter svetovljanskega življenja, ki ga je živel v različnih evropskih državah.

 

***************************

 

Novi trg 2, Ljubljana (ZRC SAZU, Knjigarna Azil, LP kavarna in Atrij ZRC)
Opis
Knjigarna Azil in ZRC SAZU vas 7. decembra 2017 prijazno vabita na tradicionalno prireditev Znanost ne grize, ki se tokrat posveča knjigam, glasbi in predvsem pravljicam. Ljudske pripovedke so za letošnji dogodek iz svojih bogatih arhivov izbrskali sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Pravljice pa bodo interpretirali izkušeni pripovedovalci in glasbeniki. Pred pravljičnim popoldnevom pa vabimo še na knjižno-glasbeni sejem, ki se začne ob 16.uri. Prijazno vabljeni na Novi trg 2! 
KNJIGE V GIBANJU
Knjižno-glasbeni sejem
Od 16. do 20.00, ZRC SAZU, Knjigarna Azil in LP kavarna (Novi trg 2)

Zimski dnevi in noči so kot naročeni, da se potopimo v dobro čtivo. Poiščite si novo navdihujočo knjižno prijateljico in hkrati preživite prijetno zimsko popoldne. V toplem predverju na Novem trgu boste lahko brskali po knjižni ponudbi, se gibali ob glasbi izpod prstov DJ-ja in popili kavo v LP kavarni. Z vami bodo knjigarne Azil, Beletrina, Konzorcij, Sanje in Stripburger. Ponudba bo pestra: leposlovje, stripi, filozofija, umetnost, poezija, antropologija, zgodovina, film, pravljice… V glasbeni družbi Selektorja Dinarida pa izbira ne bo težka. Vstop je seveda prost.

ČAS ZA PRAVLJICO!
Pravljično popoldne z ekipo Za dva groša fantazije
Ob 18.00, Atrij ZRC(Novi trg 2)

Mrzli čas kliče po toploti druženja, mar ne? In ena izmed prijetnejših zimskih oblik druženja, je sedeti skupaj na toplem in poslušati zanimivo pripovedko, katere pomen ti odzvanja še dolgo potem, ko besede izzvenijo. Ljudske pripovedi so polne modrosti, ki nam lahko olajšajo naša osebna preizpraševanja. Nagovorijo nas mehko, nevsiljivo, brezčasno in skozi metafore.

Ljudske pripovedke so za tokratni dogodek iz svojih bogatih arhivov izbrskali sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Številne odštekane zgodbe, ki bi bile sicer za vedno izgubljene, so se ohranile prav zaradi njih in njihovega neutrudnega terenskega dela. Čeprav so mnoge pripovedke prastare, so aktualne tudi danes. Kajti govorijo o človeškem karakterju, ki se ni kaj prida spremenil.

Tokratni čas za pravljico bo prav poseben. Zato, ker ga bodo ušpičili vešči pripovedovalci in glasbeniki, ki so se kalili na Radiu Študent ter jih gotovo poznate z zgoščenk Za dva groša fantazije. Prepustite se njihovim avtorskim interpretacijam ljudskih pripovedk iz različnih koncev Slovenije. Pridite s prijatelji in pripeljite svoje otroke. Pravljica je zdrava dušna hrana za katerokoli generacijo. Obljubljamo vam, da bo nadvse zabavno!

Pripovedovalci:
Katja Preša: pripovedovalka in špikerka
Boštjan Napotnik – Napo: pripovedovalec, špiker in kulinarični pisun
Ciril Horjak – dr. Horowitz: pripovedovalec in risar stripov
Ana Ličina: pripovedovalka, špikerka in aromaterapevtka

Glasbeniki:
Samo Kutin: glasbenik in avtor nekonvencionalnih zvočil
Ana Kravanja: glasbenica

Znanost ne grize v organizaciji Knjigarne Azil sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Fotografija osebe Azil Knjigarna.

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

Ego Patricius: sv. Patrik in njegova Izpoved – mag. Gašper Kvartič

Ego Patricius: sv. Patrik in njegova Izpoved – mag. Gašper Kvartič

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 7. december 2017 ob 17:00

Sv. Patrik je eden izmed bolj znanih katoliških svetnikov in zavetnik republike Irske. O njem krožijo mnoge legende, ikonografski elementi, ki ga spremljajo – zelena barva, triperesna deteljica – pa sta znani širom sveta.
Če si življenje sv. Patrika želimo spoznati podrobneje, imamo na voljo neprecenljiv vir – njegovo latinsko avtobiografijo z naslovom Confessio, ki je leta 2014 izšla v slovenskem prevodu pri založbi Družina. Preko izvirnih odlomkov si bomo ogledali življenje in delo svetega Patrika, ga postavili v zgodovinski kontekst in skušali razbiti kakšen mit – pa tudi kakšnega spoznati. Delo nam bo predstavil prevajalec Patrikove Izpovedi, Gašper Kvartič, mag. latinskega jezika in primerjalnega jezikoslovja.

******************************

Mestna knjižnica Ljubljana

(teden irske kulture)

Iluminirani srednji vek: po sledeh zgodnje irske umetnosti – Patrik Benedičič

Iluminirani srednji vek: po sledeh zgodnje irske umetnosti – Patrik Benedičič

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 7. december 2017 ob 18:00

V nemirnem času zgodnjega srednjega veka, ko so Evropo pretresala preseljevanja in kulturne spremembe, so na Irskem, na robu takrat civiliziranega sveta, menihi in rokodelci v samostanskih delavnicah vneto pisali, risali, rezbarili in kovali.
Danes, več kot tisoč let kasneje, obiskovalci Trinity Collega v Dublinu občudujejo bogato okrašeno Knjigo iz Kellsa, eno od ikon irske umetnosti ali filigransko, z dragulji okrašene kelihe, relikviarije in broške, ki jih čuva irski narodni muzej. Po dolgih stoletjih ti predmeti še vedno zbujajo občudovanje ter nas nagovarjajo s svojo dovršenostjo, pozornostjo na detajl ter simbolizmom. O fenomenu otoške umetnosti, o njenem izvoru, posebnostih ter njenem vplivu na irsko kulturno identiteto bo spregovoril Patrik Benedičič, absolvent arhitekture, lončar ter ilustrator/iluminator slovenskega prevoda Confessia: Izpovedi svetega Patrika.

Kaj se dogaja? (47. teden)

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

ZRC SAZU prijazno vabi v Atrij ZRC na javni posvet v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti na katerem se bomo ob 20-letnici Kvarkadabre pogovarjali o vrednotah znanosti.Kot vse dobre stvari v času študija se je tudi ta začela v Brunar’ci, majhnem baru zraven poslopja Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. To je bilo obdobje, ko so bili najtežji izpiti že za nami, celotno Kratko zgodovino časa smo znali na pamet v obe smeri in lenobno smo se lahko prepuščali sanjarjenju o čudnih kvarkih iz znamenitih svetovnih laboratorijev. Pa vendar nam je nekaj manjkalo – namreč povezava med zapletenimi enačbami, ki smo se jih učili na faksu, in vsakdanjim svetom okoli nas. In tako je med modrovanjem ob pijači nastala Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti. Njeno domovanje je postal svetovni splet, www.kvarkadabra.net, kjer so se takoj začeli množiti prispevki z razlagami najrazličnejših naravnih pojavov. Tja smo zapisali tudi prvi aksiom Kvarkadabre:

»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, človeka in družbe, kar nam je vselej blizu in kar vsi živimo, zato, menimo, jo lahko vsi razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.«

Že od samega začetka smo poleg študentov in študentk fizike pri Kvarkadabri sodelovali tudi študenti drugih področij naravoslovja, tehnike, humanistike in družboslovja (v dvajsetih letih, ki so minila od takrat, smo člani Kvarkadabre večinoma že doktorirali, se razkropili po svetu in nekateri postali tudi že krepko plešasti). Ob druženju in debatah se je delovanje Kvarkadabre seveda kmalu razširilo. Začeli smo pripravljati poljudna predavanja za najširše občinstvo najprej v klubu ŠKUC v Ljubljani in nato še v Hiši eksperimentov, sodelovali smo pri nastajanju televizijskih in radijskih oddaj, za revije in časopise smo pisali sestavke o znanosti in ob tem opozarjali na pomembne družbene probleme, izdali smo petnajst knjig, nekaj časa urejali revijo Proteus, ustvarjali smo tudi svoj podkast, hkrati pa vseskozi na spletnih straneh kritično komentirali dogajanje v znanosti in odgovarjali na vprašanja naših radovednih bralcev.

Ob dvajsetletnici Kvarkadabre se nameravamo ozreti na prehojeno pot in ob tem premisliti, kako bi lahko morda v bodoče še bolje javno zagovarjati vrednote znanosti, kar je vseskozi naš temeljni cilj.

Organizatorji dogodka: Luka Omladič, Sašo Dolenc, Urša Opara Krašovec, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.
*************************

28. november 2017 ob 12:00

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v torek, 28. novembra ob 12. uri vabi v Atriju ZRC na pogovor z naslovom Raziskovanje jugoslovanskega socializma v novih publikacijah Centra za kulturološke in zgodovinske raziskave socializma (CKPIS) Univerze Juraja Dobrile v Pulju.

Sodelujejo: Igor Duda (CKPIS), Anita Buhin (CKPIS), Boris Koroman (CKPIS), Andrea Matošević (CKPIS) in Damir Agičić (Založba Srednja Europa). Pogovor bo povezovala Tanja Petrović.

Vljudno vabljeni!

 

********************************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Ruska historična avantgarda kot začetek revolucije brezpravnih? – dr. Miha Javornik

Ruska historična avantgarda kot začetek revolucije brezpravnih? – dr. Miha Javornik

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: sreda, 29. november 2017 ob 18:00

Prelom stoletij je v zgodovini ruske kulture vedno prelomen. Tako je tudi ob koncu 19. stoletja, ki v fevdalni carski imperij prinese zaradi vpliva tehnologije, novih izumov in drugačne miselnosti bistveno spremembo.

Carska oblast se zamaje prvič 1905 zaradi poraza v rusko-japonski vojni, sledi ji varljivo medvladje, ki se konča 1917 z oktobrsko revolucijo, ta pa zaobrne razmerje družbenih sil na glavo: preprostim delavcem, še nedolgo tega tlačanom se nasmiha odprava krivic in možnost priti na oblast. Še nedolgo tega brezpravna množica ljudi, opijanjena z občutkom zmage, ki ji tedanji revolucionarni vodje ponujajo svobodo, prične verjeti, da je prišlo Božje kraljestvo na rusko zemljo.

Kako se je kultura odzivala na družbeni prelom? Ga je morebiti sama pripravila? Se torej družbena revolucija najprej kaže kot revolucija duha, o kateri govori ruska avantgarda? So se te spremembe duhovnosti porodile spet enkrat iz občutka strašljive ruske zaostalosti, ki je vedno v razvoju capljala za zahodom?

V razmisleku o prelomnem obdobju iz 19. v 20. stoletje bomo skušali ugotoviti, kako se v delih ruskih avantgardistov kaže ta revolucija duha, hkrati pa bomo glasno razmišljali, zakaj so miselnost in dela nekaterih predstavnikov (Kandinski, Malevič, Majakovski, Hlebnikov…) tako bistveno vplivala na zahodno miselnost in umetnost…

 

**********************

 

Mestna knjižnica Ljubljana

Možgani v svetu glasbe – Društvo Sinapsa

Možgani v svetu glasbe – Društvo Sinapsa

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 30. november 2017 ob 18:00

Na predavanju, ki ga pripravlja Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, se bomo pogovarjali o glasbi. Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo glasbo, pojemo, plešemo ali igramo inštrument? Kako ustvarjamo pomen v zaporedju tonov in na kakšen način glasba vpliva na naše mišljenje in čustvovanje?

Kakšna je vloga glasbe v družbi in kakšen pomen ima v različnih kulturah? O teh in drugih vprašanjih bomo razpravljali z asist. Anko Slano Ozimič, kognitivno znanstvenico in raziskovalko, ki nam bo predstavila glasbo z nevrobiološke plati; z doc. dr. Katarino Habe, dipl. psihologinjo, ki se bo poglobila v psihološki vidik glasbe; ter z dr. Leonom Stefanijo, muzikologom, ki bo področje osvetlil še s sociološkega vidika.

 

###########################